Pred kratkim je prišlo do odkritja ultrahitrega prehoda v skrito kvantno stanje v 1T-TaS2, ki je pritegnil veliko zanimanja zaradi svojega potenciala za praktično uporabo kot ultrahitri spominski element. Kontroliranje stabilnosti stanja je eden od ključnih vidikov. V članku smo raziskali sprostitveno dinamiko skritega stanja in predlagali možne načine za njegovo stabilizacijo pri višjih temperaturah.
COBISS.SI-ID: 28753959
V tem članku smo raziskovali neravnovesni fazni prehod v psevdorežno stanje. Trisunkovne meritve so pokazale kratek korelacijski doseg dinamicnega stanja in individualne znacilnosti relaksacije kvazidelcev. Energija, potrebna za netermalno uničenje psevdoreže, je linearno odvisna od širine reže. To pojasnimo z upoštevanjem generacije fononov z energijo, ki je manjša od psevdoreže.
COBISS.SI-ID: 28758311
Superprevodno stanje v eno dimenzionalnih superprevodnikih je zelo občutljivo. Med tem, ko fluktuacije faze superprevodnega parametra reda vodijo do spontanega razpada superprevodnega stanja v tankih žicah in nano-vezjih, lahko diskretne fluktuacije vodijo tudi do bolj eksotičnih pojavov. Eden takih je obstoj metastablinih superprevodnih stanj v nanožicah pri tokovih blizu kritičnega. V tem članku smo pokazali, da je možno preklapljanje med temi metastabilnimi stanji zelo učinkovito manipulirati z majhnim zunanjim električnim šumom. Nadalje smo pokazali, da je možno doseči deterministično kontrolo nad preklapljanjem med metastabilnimi superprevodnimi stanji z uporabo kratkih električnih tokovnih pulzov. Eksperimentalni rezultati se presenetljiv dobro ujemajo z teoretično napovedjo modela enodimenzionalnega superprevodnika.
COBISS.SI-ID: 29119015
Funkcionalnost računalniških spominskih elementov temelji na multistabilnosti, ki jih lahko dosežemo z lokalno manipulacijo elektronske gostote v tranzistorjih ali s preklopom feromagnetne ali feroelektrične ureditve. Še en možnost je preklapljanje med kovinskimi in izolatorskimi fazami s premikanje ionov, kjer je hitrost preklopa omejena s počasno nukleacijo in nehomogeno perkolativno rastjo. Demonstrirali smo hitro preklapljanje upornosti pod vplivom sunkovnega vbrizganja toka v 1T–TaS2. Ko sunek naboja potuje skozi snov, spremeni komenzurabilno urejeno izolatorsko Mottovo stanje v metastabilno elektronsko stanje s teksturiranimi domenskimi stenami. To spremlja konverzija polaronskih stanj v pasovna stanja s spremljajočim hitrim preklopom v iz izolatorja v kovino. Velika sprememba upornosti, visoka hitrost preklopa (30 ps) in izjemno majhna energija preklopa odpira pot do novih konceptov stabilnih spominskih elementov temelječih na upravljanju popolnoma elektronskih stanj.
COBISS.SI-ID: 29594919
V zadnjih dveh desetletjih se je neravnovesna spektroskopija razvila iz avantgardnih študij do ključnih orodij za razširitev našega razumevanja fizike močno koreliranih materialov. Možnost istočasne pridobitve spektroskopskih in časovnih podatkov je pripeljala do spoznanj, ki dopolnjujejo (in v nekaterih primerih nadgrajujejo) tista, ki so dosegljiva s študijem snovi v ravnovesju. Fazni prehodi in nove ureditve, ki nastanejo zaradi med seboj konkurenčnih interakcij so primeri, kjer se prepletenost med elektroni, rešetko in dinamiko spinov lahko razloči zaradi različnih časovnih okvirov, ki so značilni za obnovitev prvotnega osnovnega stanja. Narava faz z zlomljeno simetrijo in bozonskih vzbujanj, ki posredujejo elektronske interakcije in sčasoma vodijo do superprevodnosti ali drugih eksotičnih stanj, bi se lahko pokazala z opazovanjem sub-pikosekundne dinamike vzbujenih stanj. Nedavni eksperimentalni razvoj je omogočil opazovanje časovnega razvoja tako enodelčnih kot kolektivnih vzbuditev v ekstremnih pogojih, ki nastanejo zaradi močne in selektivne foto-stimulacije. Tukaj smo pregledali najnovejše dosežke v poskusnih in teoretičnih študijah neravnovesnih elektronskih, optičnih, strukturnih in magnetnih lastnosti koreliranih snovi. Poudarek bo predvsem na prototipniem primeru koreliranih oksidov, ki kažejo nenavadno superprevodnost ali druge eksotične faze, čeprav bo razprava razširjena tudi na druge aktualne sisteme. Potreba po razširitvi dejanske eksperimentalne zmogljivosti ter numeričnih in analitičnih orodjih za mikroskopsko obdelavo neravnovesnih pojavov preko preprostih fenomenoloških pristopov predstavlja enega izmed najbolj zahtevnih novih mejnikov v fiziki.
COBISS.SI-ID: 29650727