Ocenili smo uporabnost različnih izlužitvenih testov za oceno izluževanja kontaminantov iz gradbenih kompozitov, ki vsebujejo odpadne materiale. V splošnem se v ta namen uporablja test NEN 7375. V času 64 dni se zamenja izlužitvena tekočina (demineralizirana voda) in sledi izluževanju kontaminantov na osnovi difuzije. Predlagali smo nove izlužitvene teste, kot izlužitvena sredstva pa uporabo sintetične površinske in morske vode. 6 mesecev smo sledili smo izluževanju izbranih elementov ter kromata, molibdata in vanadata iz kompaktnih in zdrobljenih kompozitov. V času poskusa nismo zamenjali izluževalne raztopine in s tem simulirali difuzijo in raztapljanje kontaminantov. Rezultati so pokazali, da je izluževanje, ko izluževalne tekočine ne zamenjamo, večje. Sintetična površinska voda in sintetična morska voda pa sta dobro posnemali pogoje v naravi, ko se gradbeni material v naravi, nahaja v mirujoči vodi.
COBISS.SI-ID: 29929767
V članku so opisani okoljski vplivi ter mehansko fizikalne lastnosti cementnih kompozitov, v katerih smo 30 mas. % cementa nadomestili s ponovčno žlindro. Okoljska sprejemljivost take uporabe tovrstne žlindre je bila ocenjena na podlagi dolgoročnega izlužitvenega testa, ki je potekal 180 dni. Izlužitveni test je bil izveden na monolitnih ter zdrobljenih kompozitih tako v vodi kot v slani vodi. Po končanem testu je bila izvedena tudi mineraloška karakterizacija. Rezultati so pokazali, da preiskovana žlindra stabilizira krom z njenimi redukcijskimi in hidravličnimi karakteristikami. Še več, dodatek ponovčne žlindre prispeva k zmanjševanju koncentracije Cr(VI) v izlužkih cementnih malt, kar pomembno vpliva na okoljski aspekt. Od ostalih kovin sta se v višjih koncentracijah izluževala molibden in barij, a le v zdrobljenih kompozitih z dodatkom bele žlindre. Rezultati mehansko-fizikalnih lastnosti kažejo, da je tudi z maltami z dodatkom bele ponovčne žlindre mogoče doseči lastnosti, ki so ustrezne za določen namen uporabe. Rezultati potrjujejo, da preiskovano belo ponovčno žlindro lahko recikliramo kot nadomestni cementni material.
COBISS.SI-ID: 28586535
Na primeru rekonstrukcije ceste Bača – Dolenja Trebuša smo primerjali prednosti in slabosti tradicionalne rekonstrukcije in hladne reciklaže, ki predstavljata dve alternativni tehniki sanacije. Uporabili smo metodo analize življenjskega cikla (LCA). Rezultati so pokazali, da tradicionalna rekonstrukcija povzroča večje negativne vplive na okolje v primerjavi s hladno reciklažo. Razlika znaša 1 % v primeru vpliva na globalno segrevanje ozračja, 18 % v primeru vpliva na zakisovanje in 18 % v primeru vpliva na izrabo zalog fosilnih goriv. Pri tradicionalni rekonstrukciji je večja tudi poraba energije - za 16 %. Tradicionalna rekonstrukcija izkazuje večje vplive na okolje predvsem zaradi proizvodnje velike količine naravnega agregata in njegovega prevoza do mesta vgradnje. Okoljski vplivi hladne reciklaže so povezani predvsem s proizvodnjo cementa, ki ima velik vpliv na izpuste toplogrednih plinov. Ugotavljali smo vpliv določenih spremenljivk na rezultate. Pri tradicionalni rekonstrukciji lahko uporabimo naravni agregat iz kamnoloma namesto iz gramoznice, okoljski odtis prvega je večji. Tudi transportna razdalja agregatov do gradbišča ima velik vpliv na rezultate. V primeru kamnolomskega agregata ima tradicionalna rekonstrukcija 1,3 do 1,7 krat večji vpliv na okolje kot hladna reciklaža. Vpliv ima tudi tip cementa; če uporabimo cemente z večjim deležem klinkerja, potem se vpliv hladne reciklaže na globalno segrevanje izrazito poveča in preseže ta isti vpliv iz tradicionalne rekonstrukcije.
COBISS.SI-ID: 2177127
Žlindra je stranski produkt zgorevanja premoga v termoelektrarnah. Nezgoreli delci padajo iz kurišča v vodo v t.i. žlindrnike, kjer se ohladijo. Zaradi nizke gostote je žlindra zanimiv alternativni material za gradnjo nasipov. V primerjavi z ostalimi stranskimi produkti izgorevanja premoga, so geotehnične in okoljske lastnosti žlindre najmanj poznane. V članku so predstavljeni rezultati laboratorijskih in terenskih preiskav žlindre, ki nastaja pri kurjenju rjavega premoga. V laboratoriju so bile raziskane kemijske in mehanske lastnosti in mineraloška sestava. Da bi lahko ovrednotili izsledke geomehanskih laboratorijskih raziskav, je bil zgrajen poskusni nasip. Del poskusnega nasipa je bil opremljen kot lizimeter za dolgoročno spremljanje kakovosti in količine pronikle vode.
COBISS.SI-ID: 7433313
Postopki nanoremediacije so običajno načrtovani tako, da se upošteva le en kontaminant ali skupina kontaminantov. V obravnavanem delu smo uporabili celovit pristop k raziskavam procesov, ki hkrati potekajo pri čiščenju vode iz male biološke čistilne naprave (MBČN) z različnimi nanodelci nič-valentnega železa (nZVI). Preizkušene so bile tri različice nZVI: nZVI sintetizirani v laboratoriju, komercialni Nanofer STAR in Nanofer25 slurry, ki se razlikujejo po reaktivnosti in po metodah sinteze. Vzorci vode iz iztoka MBČN so bili remediirani z različnimi koncentracijami nZVI, pri različnih časih mešanja in usedanja železovih delcev, z namenom optimizacije učinkovitosti odstranjevanja izbranih potencialno toksičnih elementov (PTE), dušikovih zvrsti in patogenih bakterij (koliformne bakterije, Escherichia coli, intestinalni enterokoki in Clostridium perfringens). Rezultati so pokazali, da so laboratorijsko sintetizirani nZVI najbolj reaktivni med testiran nanodelci. Najbolj učinkovito so odstranjevali PTE in patogene bakterije. Vendar pa je uporaba laboratorijsko sintetiziranih nZVI omejena, saj v vodo sproščajo B, ki izvira iz reagentov, uporabljenih pri njihovi sintezi. V določeni meri so vse preiskovane vrste nZVI znižale koncentracije nitrata in nitrita z pretvorbo v amonijev kation. Dodatna tvorba amonijevega dušika je bila posledica interakcij nZVI z organskim dušikom, prisotnim v vodi iz MBČN. Pri optimalni koncentraciji dodanih nZVI v obliki Nanofer25 slurry, optimalnim trajanjem mešanja in usedanja smo dosegli najučinkovitejšo odstranitev PTE in dezinfekcijo patogenov.
COBISS.SI-ID: 30391847