Koncept prožnosti se v zadnjem času tudi v geografiji uveljavlja kot pripomoček za razumevanje pokrajinske stvarnosti. Čeprav so ga uporabljali že v antiki, pojem v sodobnem pomenu izhaja iz fizike, kjer označuje lastnost materiala, da se ob motnji povrne v prvotno lego. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so ga uporabili v biologiji, potem pa je počasi prešel na druge vede. V geografiji se je uveljavil v zadnjem desetletju, zlasti na področju ekonomske geografije, v zadnjem času pa tudi na področju naravnih nesreč. V članku predstavljamo naravno- in družbenogeografske kazalnike s katerimi merimo prožnost pri naravnih nesrečah in iz njih izračunane indekse, ki so nam lahko v pomoč pri razumevanju geografske stvarnosti.
COBISS.SI-ID: 37914669
Za območje Slovenije obstaja dolgoleten niz letalskih posnetkov cikličnega aerofotografiranja Slovenija (CAS). Njihova uporaba je bila v geografiji med drugim povezana s spremembami rabe tal, s preučevanjem degradacije okolja, pa tudi za ugotavljanje nekaterih naravnogeografskih sprememb v pokrajini, na primer za ugotavljanje sprememb ledenikov ali za premikanja rečnih strug. V članku predstavljamo uporabnost CAS za spremljanje intenzivnosti pobočnih procesov. Z njihovo pomočjo smo med drugim ugotavljali reliefne spremembe v hudourniški dolini potoka Suhelj v Zgornjesavski dolini.
COBISS.SI-ID: 37923885
V članku predstavljamo hidro-geomorfne procese, ki so povezani z naravnimi in umetnimi pregradami. Ob zajezitvah, ki nastajajo za pregradami, prihaja zaradi različnih vzrokov, kot je nihanje vodne gladine, do proženja zemeljskih plazov in skalnih podorov. Takšni pojavi lahko povzročijo prelitje ali podrtje naravnih pa tudi umetnih pregrad. Predstavljamo povečini spregledane pojave s poudarkom na geografskih dimenzijah pojava, ki obsega premeščanje sedimentov s hudourniki ali pobočnimi procesi, ki so pogosto povezani z drobirskimi tokovi.
COBISS.SI-ID: 41031981
Snežni plazovi, ki povzročijo smrtne žrtve, pritegnejo precejšnjo pozornost oblikovalcev politik in organizacij, pa tudi iz medijev in javnosti. Postavljanje nesreč s smrtnimi žrtvami v širši kontekst zahteva dolgoročne in robustne statistične podatke. Vendar statistika plazovnih nesreč, tako kot večina drugih statističnih podatkov o nesrečah, pogosto temelji na relativno majhnih velikostih vzorcev, pri čemer imajo posamezni dogodki več smrtnosti in naključni učinki, ki potencialno močno vplivajo na statistične podatke o povzetkih in trendih. Razen tega je razlaga trendov izziv, ker se statistika na splošno preučuje na nacionalni ravni, študije pa se razlikujejo tako v obravnavanem obdobju kot tudi v metodah. Tu smo obravnavali ta vprašanja, ki so združevali podatke o plazovih plazovih iz evropskih Alp (Avstrija, Francija, Nemčija, Lihtenštajn, Italija, Slovenija in Švica) za tri različna obdobja med letoma 1937 in 2015 ter z uporabo iste metodologije za analizo podatkov.
COBISS.SI-ID: 40090669
Suspendirane trdne snovi so prisotne v vsaki reki, vendar lahko velike količine poslabšajo ekološke razmere vodotokov; zato je treba učinkovito spremljati in analizirati te hidrološke spremenljivke. Za viške suspendiranih koncentracij sedimentov (SSC) in pretokvo (Q) slovenskih tokov smo uporabili frekvence, sezonskost, medsebojno korelacijo, ekstremne dogodke, trende in zaostale analize z uporabo uradno nadzorovanih podatkov od leta 1955 do leta 2006, ki jih je dala na voljo voljo Agencija RS za okolje. Skupno je bilo uporabljenih več kot 500 postajnih-let dnevnih podatkov Q in SSC. V seriji SSC ni bilo enotnega (pozitivnega ali negativnega) gibanja, vendar so se vsi statistično značilni trendi zmanjševali. Podatkov ni mogoče posplošiti z uporabo primerne distribucijske funkcije. Analiza sezonskosti je pokazala, da se je večina vrhov SSC zgodila poleti (kratkotrajne intenzivne konvektivno padavine, ki jih povzročajo nevihte) in jeseni (dolgotrajne frontalne padavine). Korelacije med vrednostmi Q in SSC so bile na splošno razmeroma majhne (vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta od 0,05 do 0,59), kar pomeni, da je treba pri ocenjevanju obremenitve vodotokov s suspendiranimi sedimentni previdno uporabljati pogosto uporabljane krivulje Q-SSC. V povprečju je prišlo do poplavnega vrha Q po ustreznem vrhu SSC (zanke v smeri urinega kazalca), povprečni čas zamude pa je bil precej majhen (krajši kot 1 dan).
COBISS.SI-ID: 6926689