Vedno več besedil beremo z različnih vrst zaslonov. Oblika in velikost pisave vplivata na čitljivost besedil. Namen te raziskave je bilo preverjanje čitljivosti različnih pisav upodobljenih na LCD zaslonih. Dve pisavi (georgia in verdana), oblikovani za zaslonske upodobitve, v 8 različnih velikostih sta bili analizirani s tehnologijo za sledenje očesnim premikom. Besedilo stavljeno s pisavo verdana je bilo, ne glede na uporabljeno velikost, prebrano hitreje. Pri obeh pisavah se je hitrost branja povečevala s povečevanjem velikosti črkovnih znakov. Hkrati se je s povečevanjem velikosti pisave povečevalo število zaustavitev (fiksacij), a čas trajanja fiksacij se je skrajševal.
COBISS.SI-ID: 3116912
Cilj raziskave je bil ugotoviti odnose med spolom, predhodnim znanjem, različnimi osebnostnimi lastnostmi, predmetno specifičnimi motivacijskimi dimenzijami ter oceno dijakov pri matematiki v srednji šoli. V študiji je sodelovalo 386 dijakov prvih letnikov (142 fantov in 244 deklet) iz srednjih šol v Sloveniji (povprečna starost 15,7 let). V raziskavi smo uporabili različne mere za ugotavljanje prehodnega znanja dijakov, osebnostnih lastnosti, predmetno specifičnega interesa, samoučinkovitosti, takojšnje aktivnosti in odlašanja/odkrenljivosti. Z analizo poti smo testirali model direktnih učinkov spola, prehodnega znanja, osebnostnih lastnosti na ocene dijakov ter indirektne učinke predhodnega znanja in osebnostnih lastnosti preko specifičnih motivacijskih spremenljivk. Rezultati so pokazali, da s spremenljivkami vključenimi v model lahko pojasnimo 40% variabilnosti ocen pri matematiki. Spol, prehodno znanje in osebnostne lastnosti imajo direktne in indirektne vpliv na ocene. Med osebnostnimi lastnostmi se je vestnost pokazala kot najboljši direktni in indirektni napovednik ocen. Pomemben delež variabilnosti pri ocenah iz matematike lahko pojasnimo z upoštevanjem bolj splošnih individualnimi značilnostmi in tudi z bolj specifičnimi motivacijskimi procesi, ki delujejo kot mediatorske spremenljivke. Pri spodbujanju matematičnih dosežkov dijakov, morajo tako učitelji upoštevati osebnostne lastnosti dijakov in obenem razvijati njihovo motivacijsko samoregulacijo.
COBISS.SI-ID: 56471906
V naravoslovnem izobraževanju je pomembno, da se pri obravnavi pojmov povezujejo makroskopski, submikroskopski in simbolni nivo. V osnovi šoli imajo učenci predvsem težave z razumevanjem pojmov na submikroskopskem nivoju. Raziskave kažejo, da v šoli uporaba virtualnega laboratorija povezuje obravnavo vsebine na vseh treh nivojih. Učenci sedmega razreda, stari 12 do 13 let (N=225), so sodelovali v didaktičnem poskusu v desetih osnovnih šolah v Sloveniji. Osnovno raziskovalno vprašanje je bilo, ali so učenci, ki so spoznavali izbrano učno vsebino z uporabo virtualnega laboratorija z dinamično vizualizacijo, uspešnejši od učencev, ki ga niso. Pridobljena eksperimentalna spoznanja kažejo, da dinamična vizualizacija vpliv na znanje učencev. Skladno z Bloomovo kognitivno lestvico na osnovnem in višjih nivojih znanja je razvidno, da virtualni laboratorij pozitivno vpliva na razumevanje izbranih kemijskih pojmov.
COBISS.SI-ID: 10647881