Za analizo učnih procesov v naravoslovju so uporabne različne tehnike, ki pa so z vidika veljavnosti pridobljenih podatkov lahko vprašljive. Med očesnimi premiki in kognitivnimi procesi obstajajo pomembne povezave, zato se uporaba očesnega sledilca, kot tehnike zbiranja podatkov o kognitivnih procesih med učenjem, uveljavlja tudi na področju naravoslovnega izobraževanja. Z njim je mogoče spremljati aktivnosti zenice in gibe očesnega zrkla posameznika med specifično dejavnostjo. Osnovni očesni gibi so sestavljeni iz hitrih rotacij očesnega zrkla (sakad), ki pogled usmerijo na izbrano lokacijo v prostoru, in obdobij mirovanja (fiksacij), med katerimi možgani vizualne informacije procesirajo. Pri analizi očesnega gibanja je zaznavanje teh dveh vrst premikov ključnega pomena, saj nosijo informacije o razporeditvi posameznikove pozornosti. Pri naravoslovnem izobraževanju se pogosto uporabljajo različna vizualizacijska sredstva, s katerimi se poskuša zmanjšati abstraktnost obravnavanih pojmov. Sposobnost učinkovite uporabe različnih modelov med procesom učenja omogoča ustreznejše oblikovanje mentalnega modela specifičnega pojma v dolgotrajnem spominu posameznika. Pri pouku kemije se pogosto uporabljajo modeli molekul, ki so lahko virtualni (na računalniškem zaslonu) ali fizični, s katerimi lahko rokujemo. Učenci se najpogosteje srečujejo s tremi vrstami modelov molekul, to so kroglični, kalotni in skeletni modeli. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere prikaze modelov molekul učenci izbirajo kot pomoč pri reševanju preprostih nalog o zgradbi snovi. Pri tem sta bili glavni spremenljivki dimenzionalnost prikaza molekul (2D, 3D) in vrsta modelov molekul (kalotni, kroglični in skeletni). Podatki so se zbirali s stacionarnim merilcem očesnih premikov, Tobii eye tracker X-60, ki ga je mogoče namestiti na računalniški ekran. Vzorec so predstavljali študentje prvega letnika Pedagoške in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati kažejo, da so testiranci v večini primerov za reševanje nalog uporabljali dvodimenzionalne in kroglične prikaze modelov. Izsledki raziskave so uporabni tako pri oblikovanju učnega slikovnega gradiva kot didaktičnih napotkov za učitelje naravoslovja. Prav tako se je očesni sledilec v raziskavi pokazal kot ustrezen pristop k spremljanju naravoslovnih učnih procesov, zato lahko v prihodnje predstavlja pomemben doprinos k raziskovanju naravoslovne pismenosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 10904393Trendi sodobnega naravoslovnega izobraževanja kažejo, da je potrebno spodbujati učence k razumevanju avtentičnih problemov in razvijati sposobnosti njihovega reševanja. To v naravoslovju otežuje kompleksnost naravoslovnih pojmov, ki se kaže z njihovo predstavitvijo na makro-, submikro- in simbolni ravni. V prispevku je predstavljena kompleksnost naravoslovnih pojmov in njen vpliv na poučevanje, učenje in posledično zmožnost reševanja različnih naravoslovnih problemov. Za oblikovanje ustreznega mentalnega modela posameznega naravoslovnega pojma, je bistveno povezovanje vseh treh ravni predstavitev. Pri tem naj bi bila v poučevanje makro raven vključena vedno, ostali dve pa po potrebi glede na učenčeve sposobnosti, kot je njihovo predznanje in razvitost abstraktnega mišljenja. Pri zmanjševanju abstraktnosti submikroskopske ravni naravoslovnega pojma lahko uporabljamo različne vizualizacijske elemente. V zadnjih letih se v naravoslovnem izobraževanju za spremljanje različnih procesov učenja in reševanja problemov vse bolj uporablja očesni sledilec. Ta tehnika omogoča pridobivanje podatkov o gibanju oči med procesom procesiranja informacij, saj med tem mentalnim procesom in očesnimi premiki obstajajo pomembne povezave. Na ta način lahko ugotovimo, kako učenci razmišljajo, ko so soočeni z avtentičnim naravoslovnim problemom, ki ga morajo rešiti in kateri dejavniki jim lahko pomagajo pri uspešnejšem reševanju tovrstnih problemov.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 10848073S prenovo osnovne šole je bil v šolskem letu 2003/04 v šestem in sedmem razredu uveden nov predmet Naravoslovje, ki povezuje biološke, fizikalne in kemijske vsebine. Za kemijske vsebine je značilno, da se nadgrajujejo po vertikali izobraževanja. Pri predmetu naravoslovje tako učenci spoznajo osnove zgradbe snovi, agregatna stanja, zmesi, čiste snovi, spremembe snovi in osnove kemijskih reakcij. Za razumevanje pojmov teh vsebin je potrebno makroskopske zaznave pojasniti s submikroskopskimi razlagami na ravni delcev. Predstavljeni so teoretični modeli na katerih temelji poučevanje abstraktnih pojmov in nekatere težave s katerimi se srečamo pri povezovanju makroskopske in submikroskopske ravni na stopnji osnovne šole.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 10668361