Endometrioza je ginekološka bolezen, za katero so značilni nespecifični simptomi. Čeprav so do sedaj proučevali že več kot 100 potencialnih biokemijskih označevalcev v krvi in/ali peritonealni tekočini, trenutno ni klinčno ustreznih neinvazivnih možnosti diagnostike endometrioze. Identifikacija nabora biokemijskih označevalcev, ki bo omogočal neinvazivno diagnostiko tako predstavlja pomemben cilj vrste skupin, ki delujejo na tem raziskovalnem področju. V okviru naše študije smo proučevali koncentracije 16 citokinov in drugih sekretornih proteinov v serumu in peritonealni tekočini 58 bolnic z ovarijsko endometriozo (preiskovanke) in 40 zdravih žensk, ki so se odločile za sterilizacijo ali bolnic z benignimi cistami jajčnikov (kontrolne osebe). Uporabili smo pristop Luminex tehnologije in metode ELISA. V serumu bolnic smo izmerili statistično značilno višje koncentracije glikodelina-A, v peritonealni tekočini pa statistično značilno višje koncentracije glikodelina-A, IL-6 in IL-8 ter nižje koncentracije leptina. Diagnostični model za serum je vključeval razmerje koncentracij leptin/glikodelin-A in razmerje fikolin 2/glikodelin-A, diagnostični model za peritonealno tekočino pa je vključeval razmerje koncentracij biglikan/leptin, RANTES/IL-6 in fikolin2/glikodelin-A ter IL-8 na mg skupnih proteinov v kombinaciji s starostjo. Diagnostična modela sta tako prepoznala bolnice z endometriozo z relativno visoko občutljivostjo (72.5% do 84.2%), specifičnostjo (78.4% do 91.2%) in površino pod krivuljo (AUC)(0.85 do 0.90).
COBISS.SI-ID: 31891673
Endometriozo definiramo kot prisotnost endometrijskih žlez in strome zunaj maternice, v različnih predelih peritonealne votline. Ocenjujejo, da se bolezen pojavlja pri 10 % žensk v rodni dobi in do 50 % neplodnih žensk. Diagnostični biokemijski označevalci še niso v klinični uporabi, zato je kirurška diagnostika endometrioze še vedno zlati standard. Medikamentozno zdravljenje endometrioze odpravlja simptome bolezni in bolezni ne zdravi, samo kirurško zdravljenje pa ne prepreči ponovitve bolezni. Peritonealna tekočina odraža spremembe v peritonealni votlini bolnic in predstavlja bogat vir informacij o patofizioloških procesih te bolezni in možnih označevalcih. Članek predstavlja pregled vseh molekularnih označevalcev, ki so jih opisali v peritonealni tekočini v zadnjih 5 letih in zaključuje z diskusijo o njihovi možni uporabi za diagnostiko, prognostiko in identifikacijo novih tarč za razvoj zdravil.
COBISS.SI-ID: 31819993
V predhodnih študijah smo identificirali protein fosfolipaza A2 skupine IIA (PLA2G2A) kot možen biokemijski označevalec ovarijske endometrioze. Cilj te študije je bil preveriti mRNA raven in raven proteinov v vzorcih tkiva ovarijske endometrioze in v normalnem endometriju ter koncentracijo tega proteina v serumu in peritonealni tekočini bolnic in kontrolnih oseb. V študijo smo vključili 116 oseb, 70 bolnic z ovarijsko endometriozo, 30 zdravih žensk in 8 bolnic z benignimi cistami jajčnikov. V tkivu ovarijske endometrioze je bila mRNA raven PLA2G2A 41,6-krat višja kot v normalnem endometriju. Z metodo prenosa western smo PLA2G2A zaznali v vseh vzorcih ovarijske endometrioze, ne pa v normalnem endometriju. Prisotnost PLA2G2A v endometriotičnem tkivu smo potrdili tudi s pozitivnim imunohistokemijskim barvanjem epitelijskih celic. V nasprotju z rezultati v vzorcih tkiva pa v peritonelani tekočini in serumu nismo zasledili razlik v koncentraciji PLA2G2A med bolnicami in kontrolnimi osebami. Naši rezultati torej kažejo, da je PLA2G2A vpletena v patofiziologijo endometrioze, vendar ne omogoča diagnostike te bolezni.
COBISS.SI-ID: 31624409