Z namenom informiranja strokovne in ene izmed ključnih skupin ciljne javnosti (lovcev) smo v reviji Lovec objavili strokovni članek, v katerem smo: (i) naredili pregled najpomembnejših ugotovitev iz znanstvene literature o konfliktih med vranami in ljudmi, s poudarkom na urbanem okolju, in ugotovitev o vranah kot plenilcih gnezd ptic; (ii) celovito predstavili projekt, njegove cilje, načrtovane aktivnosti in način izvedbe, s čimer smo skušali promovirati aktivnost obeh sofinancerjev na področju raziskav divjadi, povečati prepoznavnost raziskovalne skupine, predvsem pa afirmirati strokovno javnost za sodelovanje v projektu (kot dragoceni terenski sodelavci). Prvi pozitivni odzivi, tj. predlogi za sodelovanje pri izvedbi projekta, so sledili takoj po objavi članka.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 21187336Na odnos ljudi do živali vpliva več dejavnikov, kot so: spol, starost, socialno-ekonomski status, stopnja izobrazbe in kulturne izkušnje. Populacija sive vrane se je v zadnjem času močno povečala, zato nas je zanimalo, kakšen odnos imajo ljudje do sive vrane. Zastavili smo si dve široki raziskovalni vprašanji: kateri dejavniki vplivajo na namero ljudi in ali obstajajo razlike v poznavanju vran, v mnenjih o sobivanju vran in človeka, v sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z vranami in v čustvih do vran glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe, območje bivanja, negativne izkušnje z vranami, članstvo v društvu za proučevanje in opazovanje ptic, lastništvo ali skrbništvo domače živali in glede na članstvo v lovskem društvu. Raziskovanje smo izvedli s spletnim vprašalnikom, ki je zajel 1045 anketirancev. Ugotovili smo, da na poznavanje vran vplivajo samo-prepričanja o sposobnosti ločevanja med različnimi vrstami vran, čemur pa ne moremo zaupati. Na mnenja ljudi o sobivanju vran in človeka vplivajo predvsem negativne izkušnje in članstvo v lovskem društvu. Spol na mnenja vpliva zelo malo. Na sprejemljivost ukrepov vplivajo predvsem negativne izkušnje in članstvo v društvu za opazovanje ptic. Spol, stopnja izobrazbe in članstvo v lovskem društvu vplivajo zelo malo. Na čustva do sive vrane vplivajo negativne izkušnje s sivo vrano. Vsi dejavniki ne prispevajo vedno enako k nastanku namere vedenja. Oblikovali smo model po Ajzenu, vendar s pomočjo multiple regresije nismo dobili rezultatov, s katerimi bi lahko dokazali, da izbrani dejavniki vplivajo na namero, da bi ljudje podpisali peticijo proti ukrepom za zmanjševanje števila vran ali, da bi pri izvedbi ukrepov za zmanjševanje števila vran sodelovali tudi sami.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 21567752Organizme oz. vrste, ki so pogosti/e v mestih, imenujemo urbani izkoriščevalci, saj so se uspešno prilagodile na človekove motnje in onesnaževanje. Mednje uvrščamo tudi sivo vrano (Corvus cornix). Najprej je živela v podeželskih habitatih, zadnja leta pa je kolonizirala vsa večja mesta v Sloveniji in s tem začela povzročati probleme z vidika interesa in dojemanja vrste s strani prebivalcev mest. Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost sive vrane na območju Nove Gorice, probleme, ki jih povzroča, in ugotoviti mnenje lovcev ter splošne javnosti do sive vrane in možnih upravljavskih ukrepov. Skušali smo oceniti število gnezd in gnezdečih parov sivih vran ter številčnost osebkov na počivališčih skozi vse leto. Poglobili smo poznavanje vrste, njene ekologije in odnosov, ki jih ima z lokalnim prebivalstvom, in s tem ozavestili prebivalce o njenih življenjskih navadah. Ugotovili smo, da lokalno prebivalstvo sive vrane ne vidi kot moteči dejavnik, ampak menijo, da je prav, da bivamo skupaj. Kot vsaka rastlinska in živalska vrsta v ekosistemu ima svojo vlogo in opravlja za človeka koristne funkcije (npr. raznos semen številnih rastlinskih vrst, plenjenje insektov in drugih živalskih vrst, ki lahko ljudem povzročajo škodo). V Novi Gorici siva vrana ne predstavlja problema, čeprav so parki tu idealen kraj za bivanje zanje; ugotovljena je bila izrazita gnezditvena preferenca do javorovolistnih platan (Platanus x hispanica).
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 1538234564Projekt in projektne rezultate smo večkrat predstavili tudi prek predavanj na znanstvenih in strokovnih konferencah/posvetih. Tako smo projekt, problematiko in pomen (sivih) vran v mestnem okolju predstavili s predavanjem »(Sive) vrane v urbanem okolju: konflikti s prebivalci« (Flajšman in sod. 2015) na 7. Slovenskem lovskem dnevu (Gornja Radgona, 18. 4. 2015). Dve predavanji smo izvedli tudi na znanstvenih kongresih: (i) Na 4. Mednarodnem kongresu o lovstvu in upravljanju z divjadjo, ki smo ga med 5. – 7. 11. 2015 organizirali v Velenju (vodja projekta je bil tudi glavni organizator in predsedujoči znanstvenemu odboru), smo izvedli predavanje »How to solve problems with hooded crows (Corvus cornix) in urban areas: Attitudes of Slovene citizens toward mitigation measures« (Špur in sod. 2015), v katerem smo predstavili rezultate javnomnenjske analize o odnosu ljudi do vran in o sprejemljivosti različnih ukrepov za upravljanje z vranami v urbanem okolju. (ii) Na 5. Mednarodnem kongresu o lovstvu in upravljanju z divjadjo (Debrecen, Madžarska, 10. – 12. 11. 2016) pa smo izvedli predavanje »Hooded crow (Corvus cornix) artificial nest predation patterns in (sub)urban landscapes« (Potočnik in sod. 2016), v katerem smo predstavili ugotovitve o vplivu sivih vran kot plenilk (umetnih) gnezd ptic.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 4594854Projekt, projektne rezultate, problematiko in pomen (sivih) vran v mestnem okolju smo širši javnosti večkrat predstavili prek objav v vodilnih domačih medijih z velikim dosegom. Tako je bil ob zaključku projekta objavljen članek »Nad vrane s kontracepcijo in ujedami?« (Dnevnik, 9. 6. 2016, str. 16), gostovali smo tudi v daljši (39 min trajajoči) radijski oddaji Intelekta, in sicer s prispevkom »Kako živeti z vranami, najinteligentnejšimi pticami?« (Radio Slovenija Prvi, 5. 7. 2016; http://radioprvi.rtvslo.si/2016/07/intelekta-38). Z vidika predstavitve projekta in raziskovalnih dosežkov je velikega pomena tudi, da smo takoj ob začetku projekta postavili namensko spletno stran, na kateri smo objavljali številne pomembne in zanimive prispevke, novice, dosežke, medijske objave itn. Z naštetimi aktivnostmi smo pomembno prispevali k objektivni predstavitvi sive vrane kot biološke vrste in k zmanjšanju njene stigmatizacije oz. negativne podobe v javnosti. Morda še pomembneje – s temi aktivnostmi, ki so bile v javnosti zelo dobro sprejete, smo doprinesli tudi k popularizaciji dosežkov slovenske znanosti in posledično k osmišljanju pomena raziskav tudi s širšega družbenega vidika.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 4550822