Medtem ko kultivacija narave v tradicionalnem smislu pomeni njeno izkoriščanje, se danes uporablja tudi znotraj naravovarstvene politike. Biotska raznovrstnost je ena od vrednosti narave, ki opravičuje njeno varstvo. Kot odgovor na to, politike upravljanja z naravo uporabljajo princip nadomeščanja (vrednih) habitatov na območjih, kjer je načrtovan razvoj s tem, da "ustvarjajo" nadomestne habitate na drugih območjih. Ta praksa pa ni povsem uspešna, še posebej ne pri nadomeščanju kompleksnih habitatov. Z malo dokazov o uspešnosti tega delovanja, se osredotočajo predvsem na izboljševanje tehnične izvedljivosti ukrepov, medtem ko manjka poglobljen etični razmislek o smiselnosti tega početja. Nadomestni habitati so uporabljeni kot primer za ilustracijo etičnih dilem in za predlog alternativnega pristopa, osnovanega na povezavi ohranjanja narave z oblikovalskimi in sociološkimi vidiki.
COBISS.SI-ID: 8009337