Velike rastlinojede parkljarje oz. prostoživeče prežvekovalce uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Rastlinojedi parkljarji s prehranjevanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo semena rastlin ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih ekosistemih, kot so travišča v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev naraščajo v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjo gostoto jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike. Slednje se zlasti med oškodovanci (lastniki zemljišč) pogosto izpostavlja kot pomembna škoda zaradi izgube travinja. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celovito upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih prežvekovalcev na travniške ekosisteme.
V raziskavi smo umerjali model LINGRA-N za simulacijo pridelka različnih vrst trav in trajnega travinja v Sloveniji. Model se je pokazal kot uspešen predvsem pri simulaciji pridelka posameznih vrst trav, kjer ga bo mogoče uporabiti za napoved pridelka pri različnih vremenskih razmerah oziroma zaradi vpliva podnebnih sprememb.
COBISS.SI-ID: 4723560