Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme.
COBISS.SI-ID: 4356774
Izpad pridelka na trajnem travinju zaradi paše velike rastlinojede divjadi poslabšuje ekonomiko pridelave krme in negativno vpliva na učinkovitost reje prežvekovalcev. V kolikor želijo rejci ohraniti stalež živali, so primorani manjkajočo krmo dokupiti. V raziskavi smo proučevali, kako paša jelenjadi vpliva na ekonomiko pridelave krme na trajnem travinju. Ekonomske kazalce smo izračunali s pomočjo modelnih kalkulacij KIS. Predvideli smo pridelavo sena pri osmih izhodiščnih pridelkih (2000–8000 kg SS/ha) in 10–80 % manjšem pridelku zaradi paše prostoživečih parkljarjev. Stroške pridelave krme na trajnem travinju in stroške dokupa krme smo ocenili za 72 različnih kombinacij, ki smo jih združili v tri povprečne razrede intenzivnosti. Izgube zaradi paše divjadi so bile za vse kombinacije v raziskavi izračunane kot vsota razlike v skupnih stroških in stroškov dokupljene krme. Izgube zaradi paše velike rastlinojede divjadi se na intenzivnejših travnikih gibajo 61–404 EUR/ha, na srednje intenzivnih travnikih 35–295 EUR/ha ter na ekstenzivnih travnikih 21–217 EUR/ha. Pričakovano so izgube največje, in posledično poslabšanje ekonomičnost pridelave največja, na intenzivnejših močno popašenih trajnih travnikih.
COBISS.SI-ID: 5188456
Soavtorstvo samostojnega poglavja v tretjem delu seriala o upravljanju prostoživečih parkljarjev: »Vrednotenje parkljarjev v Evropi« V samostojnem poglavju v mednarodni znanstveni monografiji je skupina petih avtorjev naredila celovit pregled različnih vrednosti (družbeno-socioloških, ekoloških, ekonomskih itn.) prisotnosti prostoživečih parkljarjev v kopenskih ekosistemih in pripravila izhodišča za ocenjevanje celostnih vrednosti parkljarjev. Velik poudarek je bil namenjen iskanju ustreznih razmerij med za ljudi negativnimi in pozitivnimi vplivi ter poudarjanju celovite ekosistemske vloge prisotnosti posameznih vrst; jelenjad in njeni vplivi na okolje (vključno s travniškimi ekosistemi) je pri tem pogosto služila kot vzorčni primer. Znanstvena monografija sicer predstavlja tretji del seriala o upravljanju s prostoživečimi parkljarji v Evropi; prva dva dela, v katerih sta soavtorja tudi vodja projekta in še en član projektne skupine (soavtor omenjenega poglavja), sta v preteklosti prejela nagrado Mednarodne zveze za lovstvo in ohranitev divjadi (International Council for Game and Wildlife Conservation – CIC) za najboljši dosežek na področju strokovne literature. Prispevek kaže, da so člani projektne skupine pridobili oz. imajo pomembno znanje ter izkušnje z vrednotenjem prostoživečih parkljarjev in njihovih ekosistemskih vlog.
COBISS.SI-ID: 3945126