V diplomskem delu smo ugotavljali, kako se visoki pajesen pomlajuje v ohranjenih gozdovih. Zanimalo nas je, kako okoljski dejavniki in druge drevesne vrste vplivajo na pomlajevanje visokega pajesena. Rezultati kažejo, da se visoki pajesen zelo dobro pomlajuje ob večjem deležu svetlobe in v bližini semenskih dreves. Visoki pajesen hitro preraste avtohtone drevesne vrste in zasede zgornje socialne položaje ter s tem vpliva na manjši delež avtohtonih vrst. Edina vrsta, ki mu uspe konkurirati, je robinija. Za omejitev širjenja visokega pajesena moramo v prihodnje več pozornosti nameniti gozdnogojitvenim ukrepom, ki so že del obstoječega gospodarjenja z gozdovi.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 4702630Prispevek se ukvarja z potencialno razširjenostjo pajesena in je predstavlja najbolj ogrožene gozdne združbe. Rezultati kažejo, da je potencial razširjenost pajesena v strnjenih površinah v nižinah submediteranskega sveta Slovenije, kjer so zimske temperature in sezonskost padavin relativno visoki, medtem ko je sezonskost temperature nizka in je naklon terena sorazmerno majhen. Najbolj ogroženi so gozdovi puhavca, gradnovi gozdovi na karbonatni podlagi in jerovici, gabrovi gozdovi, obrečni gozdovi ter podgorski in toploljubni bukovi gozdovi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 39713837Tujerodne invazivne vrste predstavljajo veliko tveganje, saj velik del tujerodnih vrst postane invaziven, kar ima resne škodljive posledice na biotsko raznovrstnost in z njo povezane ekosistemske storitve ter negativno vpliva na druge družbene in gospodarske dejavnosti. Zaradi tega je potrebno takšne vrste raziskovati, spremljati in nadzorovati. V raziskavi smo ugotovili, da lahko v Sloveniji med problematične tujerodne invazivne drevesne vrste štejemo navadno ameriško duglazijo, zeleni bor, sitko, Lawsonovo pacipreso, japonski macesen, črni oreh, ameriški in pensilvanski jesen, rdeči hrast, kanadski topol, ameriški javor, visoki pajesen, robinijo, kraljevsko pavlovnijo. V naši raziskavi smo se ugotovili, da sta najbolj invazivni vrsti robinija in visoki pajesen, tako da smo se osredotočili predvsem na ti dve vrsti. V raziskavi smo s pomočjo analize pomlajevanja ugotoviti, kako se obnašata invazivna robinija in visoki pajesen v ohranjenih gospodarskih gozdovih in kakšni so potenciali obeh vrst za širjenje v prihodnosti. Izdelali smo tudi priporočila za gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti robinije in pajesena.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 40640557Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri značilnosti gozdov povzročijo njihovo večjo dovzetnost na naselitev pajesena. Najbolj občutljive gozdne združbe se pojavljajo v toplih območjih z izrazito klimatsko sezonskostjo. Številne razlike se pojavljajo v floristični zgradbi in rastlinskih znakih v gozdnih združbah v skrajnih razmerah, v prehodnih območjih pa razlike niso tako očitne. Dovzetnost za naselitev pajesena je predvsem pod vplivom makro klimatskih razmer; v prehodnem območju pa so gozdovi na plitvih tleh, ki se razvije na karbonatni podlagi, bolj ranljivi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 40661037