Glavni navdih tega članka je vzpostaviti zvezo med sonaravnim gojenjem gozdov in procesi v naravnih gozdovih ter prikazati primere kako uvesti rastišču in sestoju prilagojena upravljalska orodja. Da bi to dosegli, najprej predstavljamo posebne primere mešanih sestojev v centralni Evropi, nato razpravljamo rezultate ontogenetskega razvoja in pomlajevanja v raziskavah pragozdov za dve drevesni vrsti z nasprotnim življenskim načinom: bukvi in dobu. Nazadnje pojasnjujeno gozdnogojitvene omejitve maksimalne sestojne temeljnice med uvajanjem sestojev v obnovo. Članek zaključujemo z zgodovinskim pregledom evolucije orodij sonaravnih gojitvenih tehnik s posebnim poudarkom na prebiralnem sistemu gojenja in prosto izbiro tehnike poseka.
COBISS.SI-ID: 4543142
Kvantitativni opisi naravnih motenj so pomankljivi za območje zmernega pasu Evrope. To je zlasti zaradi dolge zgodovine intenzivne rabe gozda, ki ni upoštevala strukture in zmesi gozdnih sestojev. V prispevku predstavljamo poglobljen opis režima naravnih motenj v glavnih gozdnih združbah v območju Dinaridov s poudarkom na obsegu in naravni variabilnosti glavnih motenj. V primerjavi z ostalimi evropskimi regijami je za gorski pas značilna manj intenzivna raba in zato predstavlja primerno območje za beleženje naravnih motenj. Sinteza temelji na številnih dokazih vključno z meteorološkimi podatki, zgodovinskimi dokumenti, znaki iz pragozdnih ostankov in podatkov o sanitarnih sečnjah gozdnih inventur. Rezultati kažejo, da v glavnih gozdnih združbah (bukovi in mešani jelovo-bukovi gozdovi) nobena od naravnih motenj ne prevladuje temveč vsaka izmed motenj dosega izjemne variacije glede jakosti in prostorskega obsega. Vetrolomi v ujmah povzročajo najmočnješe poškodbe (npr. poškodbe na ravni sestojev) ampak so ponavadi omejeni na velikosti sestojev (npr. desetine hektarov). Žledolomi in težek sneg povzročijo zmerne poškodbe na večjih površinah (npr. stotine hektarov). Značilna izjema je bil žled leta 2014, ki je bil najmočnejša zabeležena ujma v tej raziskavi. Močne in dolgotrajne suše so se v zadnjem stoletju večkrat pojavile in so skupaj z napadi žuželk (npr. lubadar) povzročale odmiranje gozdov.
COBISS.SI-ID: 4525478