Sanitarna sečnja poškodovanega lesa po ujmah večjih razsežnosti je dvignila veliko prahu, zlasti zaradi negativnega vpliva sanitarne sečnje na gozdne ekosisteme. Mnoge študije sanitarnih sečenj pa so bile izvedene po velikopovršinskih ujmah visokih jakosti. MAnj pa je znanega o ekoloških posledicah sanitarne sečnje po ujmah srednjih jakosti, ki delno poškodujejo sesetoje na manjših površinah. Raziskali smo odziv zeliščne vegetacije in drevesnega pomladka po sanaciji in brez sanacije po ujmah srednjih jakosti v osmih mešanih bukovih gozdovih v Sloveniji. Pokrovnost in raznolikost zeliščne vegetacije ter gostote in raznolikost drevesnega pomladka so bili podobni med načinoma dela. Edina razlika med saniranimi in nesaniranimi predeli je bil večji delež svetloljubnih drevesnih vrst v plasti pomladka na saniranih predelih, medtem ko je bilo na nesanirani predelih več bolj razvitega (višjega) pomladka. Rezultati kažejo, da sanitarna sečnja po ujmah srednjih jakosti ne zavirajo razvoja gozda v mešanih bukovih gozdovih.
Raziskava obravnava vpliv nege na zgradbo in vrstno sestavo sestojev na zemljiščih v zaraščanju ter možnosti usmerjanja sukcesijskega razvoja takih sestojev. Poskus vrednotenja nege je trajal pet vegetacijskih sezon, razdeljen je bil na tri dele. V prvem smo preverjali izhodiščno stanje in opravili nego. Pri postavljanju ciljev, ki se oblikujejo glede na razvojno fazo in posledično smiselno opravljenih gozdnogojitvenih ukrepih nege, je na zemljiščih v zaraščanju v fazi gošče zaradi njihove varovalne in zaščitne vloge treba dati prednost predvsem pionirskim vrstam, v fazi letvenjaka pa z gozdnogojitvenega vidika zanimivim vrstam, kot so plemeniti listavci in manjšinske drevesne vrste ter tudi že klimaksnim vrstam. V drugem (po treh vegetacijskih sezonah) in tretjem delu (po petih vegetacijskih sezonah) smo ponovno preverili stanje in s tem učinke nege. Za proučevanje vplivov nege smo uporabili statistične metode. Z nego smo pospešili preslojevanje drevesnim vrstam, ki so pomembne graditeljice sestojev v prehodnih fazah sukcesije (zlasti gorski javor) ter povečali debelinsko priraščanje izbrancem. S pravočasnimi ukrepi nege je na zemljiščih v zaraščanju mogoče pospešiti naravno sukcesijo in jo usmeriti v gospodarsko zanimiv in ekološko stabilen gozd, pri čemer pa je treba poudariti, da so za stabilen sestoj potrebni ukrepi šibke jakosti, sicer je ogrožena stojnost sestojev. Kakovost sestojev je na zemljiščih, kjer so v ospredju druge vloge, drugotnega pomena. Na zemljiščih v zaraščanju so manjši stroški nege gošče od stroškov nege letvenjaka.
COBISS.SI-ID: 4183462
Časovna sinteza realističnih modelov dreves je zaželjena funkcionalnost računalniških iger, simulatorjev in programske opreme krajinskega oblikovanja. Samoorganizirani drevesni modeli, ki se prilagajajo okolju so dobrodošel dodatek različnih 3D oblikovalnih orodij ampak obenem predstavljajo zahtevno delo pri interaktinvi uporabi tudi sodobne strojne opreme. Članek predstavlja uporabo celovite metode samoorganizirajoče drevesne sintezeze, ki jo poganjamo na sodobni grafični procesni enoti z uporabo OpenCL. Prikazujemo, kako lahko generiranje in prikaz prizorov dreves s sencami na interaktivni ravni dosežemo z uporabo vzporednih GPU arhitektur, da bi pospešili računsko intenzivne faze te metode. Primerjamo učinke enoprocesnih in CPU-temeljočih OpenCL izvedb z enako metodo.
COBISS.SI-ID: 18066454