Sanitarna sečnja poškodovanih dreves po ujmah večjih razsežnosti je predmet ostrih polemik med lastniki gozdov in naravovarstveniki, zlasti zaradi negativnega vpliva sanitarne sečnje na gozdne ekosisteme. Mnoge študije sanitarnih sečenj pa so bile izvedene po velikopovršinskih ujmah velikih jakosti. Manj pa je znanega o ekoloških posledicah sanitarne sečnje po ujmah srednjih jakosti, ki le delno poškodujejo sesetoje na manjših površinah. Raziskali smo odziv zeliščne vegetacije in drevesnega pomladka po sanaciji in brez sanacije po ujmah srednjih jakosti v osmih mešanih bukovih gozdovih v Sloveniji. Pokrovnost in raznolikost zeliščne vegetacije ter gostote in raznolikost drevesnega pomladka so bili podobni med načinoma dela. Edina razlika med saniranimi in nesaniranimi predeli je bil večji delež svetloljubnih drevesnih vrst v plasti pomladka na saniranih predelih, medtem ko je bilo na nesaniranih predelih več bolj razvitega (višjega) pomladka. Rezultati kažejo, da sanitarna sečnja po ujmah srednjih jakosti ne zavira razvoja gozda v mešanih bukovih gozdovih.
COBISS.SI-ID: 4277158
Časovna sinteza realističnih modelov dreves je zaželjena funkcionalnost računalniških iger, simulatorjev in programske opreme krajinskega oblikovanja. Samoorganizirani drevesni modeli, ki se prilagajajo okolju so dobrodošel dodatek različnih 3D oblikovalnih orodij ampak obenem predstavljajo zahtevno delo pri interaktinvi uporabi tudi sodobne strojne opreme. Članek predstavlja uporabo celovite metode samoorganizirajoče drevesne sinteze, ki jo poganjamo na sodobni grafični procesni enoti z uporabo OpenCL. Prikazujemo, kako lahko generiranje in prikaz prizorov dreves s sencami na interaktivni ravni dosežemo z uporabo vzporednih GPU arhitektur, da bi pospešili računsko intenzivne faze te metode. Primerjamo učinke enoprocesnih in CPU-temeljočih OpenCL izvedb z enako metodo.
COBISS.SI-ID: 18066454
Raziskava obravnava vpliv nege na zgradbo in vrstno sestavo sestojev na zemljiščih v zaraščanju ter možnosti usmerjanja sukcesijskega razvoja takih sestojev. Poskus vrednotenja nege je trajal pet vegetacijskih sezon, razdeljen je bil na tri dele. V prvem smo preverjali izhodiščno stanje in opravili nego. Pri postavljanju ciljev, ki se oblikujejo glede na razvojno fazo in posledično smiselno opravljenih gozdnogojitvenih ukrepih nege, je na zemljiščih v zaraščanju v fazi gošče zaradi njihove varovalne in zaščitne vloge treba dati prednost predvsem pionirskim vrstam, v fazi letvenjaka pa z gozdnogojitvenega vidika zanimivim vrstam, kot so plemeniti listavci in manjšinske drevesne vrste ter tudi že klimaksnim vrstam. V drugem (po treh vegetacijskih sezonah) in tretjem delu (po petih vegetacijskih sezonah) smo ponovno preverili stanje in s tem učinke nege. Za proučevanje vplivov nege smo uporabili statistične metode. Z nego smo pospešili preslojevanje drevesnim vrstam, ki so pomembne graditeljice sestojev v prehodnih fazah sukcesije (zlasti gorski javor) ter povečali debelinsko priraščanje izbrancem. S pravočasnimi ukrepi nege je na zemljiščih v zaraščanju mogoče pospešiti naravno sukcesijo in jo usmeriti v gospodarsko zanimiv in ekološko stabilen gozd, pri čemer pa je treba poudariti, da so za stabilen sestoj potrebni ukrepi šibke jakosti, sicer je ogrožena stojnost sestojev. Kakovost sestojev je na zemljiščih, kjer so v ospredju druge vloge, drugotnega pomena. Na zemljiščih v zaraščanju so manjši stroški nege gošče od stroškov nege letvenjaka.
COBISS.SI-ID: 4183462
Kvantitativni opisi naravnih motenj so pomankljivi za območje zmernega pasu Evrope. To je zlasti zaradi dolge zgodovine intenzivne rabe gozda, ki ni upoštevala strukture in zmesi gozdnih sestojev. V prispevku predstavljamo poglobljen opis režima naravnih motenj v glavnih gozdnih združbah v območju Dinaridov s poudarkom na obsegu in naravni variabilnosti glavnih motenj. V primerjavi z ostalimi evropskimi regijami je za gorski pas značilna manj intenzivna raba in zato predstavlja primerno območje za beleženje naravnih motenj. Sinteza temelji na številnih dokazih vključno z meteorološkimi podatki, zgodovinskimi dokumenti, znaki iz pragozdnih ostankov in podatkov o sanitarnih sečnjah gozdnih inventur. Rezultati kažejo, da v glavnih gozdnih združbah (bukovi in mešani jelovo-bukovi gozdovi) nobena od naravnih motenj ne prevladuje temveč vsaka izmed motenj dosega izjemne variacije glede jakosti in prostorskega obsega. Vetrolomi v ujmah povzročajo najmočnješe poškodbe (npr. poškodbe na ravni sestojev), vendar so ponavadi omejeni na velikosti sestojev (npr. desetine hektarov). Žledolomi in težek sneg povzročijo zmerne poškodbe na večjih površinah (npr. stotine hektarov). Značilna izjema je bil žled leta 2014, ki je bil najmočnejša zabeležena ujma v tej raziskavi. Močne in dolgotrajne suše so se v zadnjem stoletju večkrat pojavile in so skupaj z napadi žuželk (npr. lubadar) povzročale odmiranje gozdov.
COBISS.SI-ID: 4525478
Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
COBISS.SI-ID: 4914598