Doktorska disertacija je sestavljena iz treh sklopov. V prvem sklopu smo proučili vplive tehnične sanacije (posek in spravilo) na obnovo vegetacije po ujmah manjših do srednjih jakosti v mešanih, pretežno bukovih sestojih na osmih raziskovalnih objektih po Sloveniji, kjer je bila na delu površine opravljena tehnična sanacija, medtem ko preostali del ni bil saniran. Raziskava je pokazala, da med načinoma dela ni bilo bistvenih razlik v gostotah, višinski strukturi in hitrosti rasti mladja. Majhne razlike nakazujejo, da je na predelih brez tehnične sanacije nekoliko več bolj razvitega oz. višjega mladja, ki se je verjetno ohranilo iz prejšnjega sestoja, medtem ko je na saniranih predelih nekoliko več manj razvitega oz. nižjega mladja svetloljubnih drevesnih vrst, ki je lahko vraščalo zaradi odstranjenih drevesnih ostankov in majhnih poškodb tal pri spravilu. Tehnična sanacija po ujmah majhnih do srednjih jakosti v mešanih, pretežno bukovih sestojih ni imela negativnih vplivov na obnovo vegetacije. V drugem sklopu smo proučili razlike med naravno in umetno obnovo na treh raziskovalnih območjih, ki jih je leta 2008 prizadel vetrolom. Osnovali smo ploskve na mestih naravne obnove, kjer smo popisovali dominantne osebke naravnega mladja, na mestih umetne obnove pa sadike. Znotraj obeh tipov ploskev smo postavili ploskvice za analizo vegetacije, kjer smo popisali pokrovnost zeliščne vegetacije in gostote naravnega mladja. Rezultati kažejo, da je bila naravna obnova različno uspešna. Na območju Trnovski gozd je bila pomanjkljiva zaradi zaostrenih ekoloških razmer, na zgornjem delu Črnivca zaradi goste travne ruše vijugave masnice, na Bohorju pa je bila uspešna. Gostote naravnega pomladka so bile na ploskvah z umetno obnovo od tri- do štirikrat nižje kot na ploskvah naravne obnove, kar je verjetno posledica obžetev sadik, s čimer se verjetno odstrani samoniklo mladje. V tretjem sklopu smo proučili dolgotrajno drugotno sukcesijo po požaru na Mozirski Požganiji. Leta 2013 smo ponovili meritve stalnih vzorčnih ploskev, ki so bile prvič premerjene leta 1981. Izsledki kažejo, da so na preživetje dreves ključno vplivale drevesna vrsta, višina, drevesna plast in globina krošnje. Smreka je imela najvišjo stopnjo preživetja, sledijo breza, trepetlika in iva. Visok začetni delež smreke in povečevanje njenega deleža kažeta na pionirske lastnosti smreke, ki v začetnem obdobju brez težav tekmuje z drugimi pionirji, kasneje pa se uveljavi kot poznosukcesijska vrsta, ko se pionirji že umikajo iz sestojev.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 872567Maja 2015 smo skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom za ozdove organizirali dvodnevno delavnico o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepih po ujmah večjih razsežnosti. Prvi dan so potekale kabinetne predstavitve in terenski ogledi na Rožniku, drugi dan pa predstavitve s sodelovanjem Zavoda za gozdove v okolici Sevnice. Kolegi iz Nemčije so predstavili izkušnje s sanacijo v zasebnih gozdovih Porurja. http://eprints.gozdis.si/1256/2/ZBORNIK_delavnica_pogled_%C5%BEled.pdf
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
COBISS.SI-ID: 279506176Ustaljeni postopki nege postavljajo vse dražji, vendar lahko s premišljenm pospeševanjem manjšega števila dreves dosežemo zadovoljive učinke nege. V prvi vrsti lahko podaljušuemo obdobja posredne nega mladih dreves pod zastorom odraslih dreves. V kolikor to ni mogoče, pa se pri neposredni negi mlajših razvojnih fazah omejimo na nakakovostnejše osebke (zlasti listavce, ca. 100 ha-1), ki jih z odstranjevanjem konkurentov sproščamo.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 4241062Predavanje na izobraževanju Društva lastnikov gozdov Sopota - Laško v Radečah, dne 6.1.2016. Posvetovanja se je udeležilo več kot 60 udeležencev iz vrst lastnikov gozdov, gozdarskih strokovnjakov in uslužbencev Zavoda za gozdove Slovenije. V sklopu predavanja smo obravnavali izvor in pomen paradigme nega, povezavo med zvrstmi gojenja gozdov in nego mladega gozda, tradicionalno nego enomernih sestojev in zgodovinski razvoj ter vrste alternativne nege enomernih sestojev. Po predavanju se je razvila živahna diskusija, saj alterativna nega vpeljuje precejšnje novosti, ki lahko značilno izboljšajo ekonomičnost gospodarjenja z gozdovi, zelo verjetno pa tudi stabilnost gozdov.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4587174So-organizacija izobraževanja strokovnega gozdarskega osebja na Območni enoti Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije na temo novih pristopov k negi gozdov. V kabinetnem delu posvetovanja sta bili predstavljeni dve predavanji. Prvo je primerjalno obravnavalo običajno in alternativno nego, pri kateri pospešujemo manjše število izbrancev. Podana je bila tudi ekonomska primerjava obeh načinov dela. V drugem delu je bila predstavljena študija primerjave učinkov dela in ekonomskih vidikov obeh načinov obravnave sestojev. V popoldanske delu so si udeleženci ogledali še tri različne primere obravnave sestojev na terenu: (1) tradicionalno intenzivno nego kot jo izvajajo gozdni delavci sami, (2) tradicionalno nego, kjer so izpeljana le najnujnejša dela in (3) alternativno nego, kjer se je pospeševalo le 400 izbrancev na ha.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4694694