Uporaba lesa na prostem se v Evropi povečuje. Da bi povečali uporabo lesa v te namene, je treba zagotoviti več informacij v zvezi z njegovo življenjsko dobo in stroški vzdrževanja. Učinkovita izključitev navlaževanja (WEE) je med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo in je močno povezana z dinamiko sprejemanja in oddajanja vode, lastnostmi površin in hidrofobnostjo (WEE kot celote). WEE je mogoče izboljšati s postopki modifikacije in s povečanjem hidrofobnosti. Cilj te raziskave je bil, da se pojasni, katere lastnosti površin lesa vplivajo na WEE in kakšne spremembe nastanejo tekom umetnega ali naravnega staranja. Za raziskave so bili uporabjeni vzorci lesa hrasta (Quercus), kostanja (Castanea sativa), evropskega macesna (Larix decidua), jedrovine in beljave rdečega bora (Pinus sylvestris), smreke (Picea abies) in bukve (Fagus sylvatica). Hidrofobnost vzorcev smo povečali s termično modifikacijo, ter vnosom voska, olja in biocidov. Skupaj smo pripravili 17 materialov. Po obdelavi smo uporabili štiri različne postopke staranja. Pred in po staranju, smo vzorce preiskali s pomočjo metode FTIR, določili pa smo tudi barvo in kontaktni kot. Analiza neobdelanih vzorcev lesa je pokazala, da sta trajnost in hidrofobnost povezani. Med vsemi postopki je impregnacija z voskom najbolj pripomogla k ohranitvi visoke hidrofobnosti tudi pri najostrejši metodi staranja (izpostavljenosti na prostem).
COBISS.SI-ID: 2555017
Letna dinamika kambijeve produkcije je dober pokazatelj vitalnosti dreves. Pojav je malo raziskanih na drevesih, ki rastejo v zelo različnih okoljih. Primerjali smo zgradbo kambija in najmlajših branik ksilema in floema pri štirih drevesnih vrstah Fagus sylvatica, Picea abies, Pinus sylvestris in Pinus halepensis, na devetih rastiščih v zmerno celinskem in sredozemskem podnebnem pasu v Sloveniji in Španiji. Pri vrstah P. sylvestris, P. abies in F. sylvatica z rastišč v Sloveniji smo lahko določili prirastne plasti v ksilemu in floemu. Pri bukvi z dveh rastišč na gori Moncayo v Španiji pa so floemske branike vsebovale predvsem rani floem. Pri vrstah iz zmernega klimatskega pasu P. abies, F. sylvatica in P. sylvestris, kjer so bile prirastne plasti jasno razmejene, smo zabeležili pozitivno zvezo med širinami najmlajših branik floema in ksilema. Korelacija med številom dormantnih celic kambija ter širino najmlajše branike ksilema in floema pa je bila manj značilna. Raziskave so pomembne, saj so vzporedne študije pokazale, da je širina in zgradba floemske branike dober pokazatelj zdravstvenega stanja in vitalnosti dreves.
COBISS.SI-ID: 4401062