Organizirali smo mednarodno delavnico kjer je skupina znanstvenikov in strokovnjakov iz Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije in Slovenije prikazala primere rabe bukovine v različnih obdobjih in okoljih v preteklosti. Delo je potekalo v obliki predavanj, diskusij, praktičnih demonstracij, praktičnega dela in ekskurzije po Sloveniji in ob ogledu gozdnega sestoja pri Kočevju in zgodovinskih objektov v Mirnski dolini. V Deželi kozolcev, Šentrupert in Rokodelskem centru Ribnica so se s praktičnim delom seznanili s tradicionalnimi postopki predelave, obdelave in rabe lesa, ki so omogočile optimalno izkoriščanje prednosti bukovine in drugih lesnih vrst. Ker je pretekla raba temeljila na izredno dobrem poznavanju lesa, so predstavljeni primeri izziv in spodbuda za razvoj novih izdelkov za boljšo izrabo bukovine v prihodnosti, kar je bil tudi osnovni namen delavnice. Z delavnico smo nagovorili tudi lokalne odločevalce in prebivalstvo na območjih z dolgo tradicijo predelave lesa.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 2590857Uredništo revije LES / WOOD in sourednuištvo tematske številke posvečene CRP projektu Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini. Številka obsega sedem člankov s predstavitvijo sklepnih ugotovitev triletnega projekta, ki se zaključuje v juniju 2017. Članki sledijo ciljem projekta.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 2792585Vabljeni gostujoči so-urednik in pisec uvodnika v tematski številki revije IAWA journal, ISSN 0928-1541, 2016, vol. 37, no. 2.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 2590601V okviru projekta so biil preko doktorskih disertacij ter magistrskih in diplomskih del vključeni študenti: Doktorske disertacije: 2 Magistrska dela (predbolonjski znanstveni magisterij): 1 Magistrska dela (bolonjski študij): 9 Diplomska dela (stari predbolonjski programi): 26 Diplomska dela (visokošolski in univerzitetni BSc študij): 20 V pričujoči raziskavi smo proučevali mehanske lastnosti po žledolomu podrtih dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L).
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 2634121V doktorski nalogi smo raziskavo zastavili na 17 različnih materialih. Na lesu smreke, bora, macesna, bukve, kostanja in hrasta. Relevantne lastnosti lesa smo izboljšali s termično modifikacijo, z impregnacijo z baker-etanolaminskim pripravkom, s tungovim oljem in z emulzijo naravnega voska. Vzorce smo izpostavili različnim dejavnikom staranja: glivi bele in rjave trohnobe, glivam modrivkam, umetnemu pospešenemu staranju in naravnemu staranju na testnem polju. Ugotovili smo, da se dinamika vlaženja lesa s staranjem spreminja ter je odvisna od lesne vrste in postopka zaščite. Po staranju smo okarakterizirali delovanje dejavnikov staranja in določili dinamiko vlaženja na vzorcih. Določili smo izgubo mase ter barvne in kemijske spremembe. Dinamiko vlaženja smo določali s kapilarnim navzemom vode, z določanjem stičnega kota z metodo s kapljico, dolgotrajnim navzemom vode in s sorpcijskim testom. Ugotovili smo, da se vodoodbojnost in odpornost materiala proti navlaževanju pri večini materialov s staranjem poslabšata. Izjema so materiali, zaščiteni z voski, ki so po nekaterih postopkih staranja izkazali celo bolj hidrofobno površino. Med vsemi testiranimi materiali sta se za najboljša izkazala termično modificirana smrekovina in bukovina, zaščiteni z emulzijo naravnih voskov. Tudi les, impregniran z olji, je dobro ohranil hidrofobnost. Ugotovili smo, da je z laboratorijskimi testi mogoče določiti odpornost lesa proti navlaževanju, če vzorce pred tem staramo. Dinamika vlaženja lesa je kompleksna lastnost, ki je ni mogoče določiti zgolj z enim laboratorijskim testom, ampak je za to pomembna kombinacija testov. V drugem delu smo se posvetili jedrski magnetni resonanci. Metodo slikanja z magnetno resonanco smo uporabili v raziskavah o dinamiki vlaženja, sušenja in navzema zaščitnih sredstev v les. Z dobljenim signalom in 3D-modelom porazdelitve vode v preizkušancu smo nadgradili informacije o vlažnosti, dobljene s klasičnimi metodami. Ugotovili smo, da je magnetna resonanca primerna metoda za tovrstne raziskave.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 2782089