Zaradi vse pogostejših kmetijskih suš, ki se vse bolj pojavljajo tudi v vlažnih mediteranskih območjih, postaja vodeno namakanje neizogiben del kmetijske prakse. Z namenom, da bi ovrednotili vpliv različnih režimov namakanja na rast in pridelek oljk (Olea europaea L.) ter količino oljčnega olja in vsebnost biofenolov smo na območju Jugozahodne Slovenije zasnovali triletni poskus namakanja. Povprečni pridelek oljk, je bil pri obroku enakem 100% potencialne evapotranspiracije občutno večji, kot pri nenamakanih oljkah in oljkah izpostavljenim deficitnemu režimu namakanja (33 in 66% potencialne evapotranspiracije). Medtem, ko se vsebnosti skupnih biofenolov med opazovanimi režimi namakanja med seboj niso razlikovale. Le-to je posledica relativno visoke količine padavin, ki je padla v času vegetacijske sezone. Kljub pozitivnemu vplivu količine padavin na količino pridelka oljk in vsebnost skupnih biofenolov, je bila količina oljčnega olja pri nenamakanih drevesih za 30% manjša, kot je bila le ta pri drevesih izpostavljenim deficitnemu režimu namakanja.
COBISS.SI-ID: 1539423940
Morfološke in fiziološke adaptacije oljki (Olea europaea L.) omogočajo precej veliko toleranco suše. Kljub temu se zaradi ekstremnejših vremenskih razmer, manjše količine oz. manj rednih padavin, in intenziviranja pridelave sušni stres pogosto pojavlja tudi pri tej sadni vrsti. V prispevku predstavljamo fiziološke odzive dreves oljke sorte 'Istrska belica' na sušo v poletju 2015 in učinke deficitnega namakanja na pojavnost stresa. Zmanjšanje vodnega potenciala je pri nenamakanih drevesih vodilo v močno stomatalno omejitev fotosinteze, med tem ko je bila ta pri polno namakanih drevesih manjša. Rezultati nakazujejo, da lahko z deficitnim namakanjem sušni stres omilimo oz. skrajšamo njegovo trajanje.
COBISS.SI-ID: 8644473
Slovenija ima na večini svojega ozemlja ugodno vodno bilanco, vendar postaja zaradi neenakomerne razporeditve padavin in vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer čedalje bolj ranljiva zaradi suše. V letih 2015 in 2016 smo v Slovenski Istri beležili ekstremne sušne razmere, ki so močno vplivale na pridelavo oljk. Z namenom, da bi ovrednotili vodni deficit tal in minimalni namakalni obrok pri pridelavi oljk v ekstremnih sušnih razmerah, smo v intenzivnem oljčnem nasadu zasnovali namakalni poskus z različnimi režimi deficitnega namakanja, ki so temeljili na potencialni evapotranspiraciji (ETp) (15% evapotranspiracija rastline (ETc), 33% ETc, 40% ETc,). Rezultati raziskave so pokazali, da se letne količine namakalnih obrokov v ekstremno sušnih razmerah gibljejo med 33 mm in 136 mm. Pri tem je potrebno poudariti, da na količino dodane vode v oljčnih nasadih v ekstremni sušni razmerah poleg lastnosti tal, akumulirane zaloge vode v tleh, močno vplivajo lega in ekspozicija dreves ter osončenost listne površine.
COBISS.SI-ID: 8644729