Slovenija ima nedvomno primerne lege za pridelavo namiznega grozdja, a kljub temu še vedno nimamo podatkov o sortah vinske trte, ki bi bile primerne za slovenske razmere. V triletnem poskusu (2014-2016) smo preizkušali številne sorte, med katerimi smo večjo pozornost namenili osemnajstim, posajenih na Pouzelci pri Vipavi in na Meranovem pri Mariboru. Ob užitni zrelosti namiznega grozdja smo pri vsaki sorti izmerili velikost in maso jagod ter vsebnost skupnih ter posameznih sladkorjev in kislin. Rezultati potrjujejo, da iste sorte v Vipavski dolini dosežejo užitno zrelost vsaj teden prej kot na Meranovem. Nadpovprečno kakovost med sortami vključenimi v raziskavo na Vipavskem so pokazale sorte 'Presentabil', 'Prima' in 'Muškat blue', medtem ko na Meranovem sorte 'Arkadia', 'Fromuosa albae', 'Palatina', 'Nero' in 'Muškat blue'. Večina naštetih sort je interspecifičnih, pri katerih se tudi pričakuje manjša občutljivost na glivične bolezni in zato tudi manjša uporaba fungicidov. Pridelavi namiznega grozdja v Sloveniji bo potrebno posvetiti še veliko pozornosti, saj so pridobljeni podatki le preliminarni, ki jih entuziasti, pridelovalci namiznega grozdja nujno potrebujejo.
COBISS.SI-ID: 8643193
V triletnem (2014–2016) poskusu smo spremljali parametre kakovosti namiznega grozdja pri 20-ih sortah vinske trte, ki so posajene v Vipavski dolini. V užitni zrelosti smo izmerili morfometrične lastnosti jagod, s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) smo analizirali vsebnosti posameznih sladkorjev organskih kislin in vitamina C ter vsebnost skupnih fenolov s spektrofotometrom. Sorte 'Muškat Italija', 'Kardinal' in 'Victoria' so imele največjo maso jagod (7,3 do 9,1 g), medtem ko je sorta 'Perlette' imela jagode z najmanjšo maso (2,1 g). Značilno najmanjši CIRG indeks (1,0-1,3) so imele sorte 'Muškat Italija', 'Perlette', 'Victoria', največji pa sorti 'Muškat Hamburg' (5,2) in 'Perlon' (4,8). V jagodah sorte 'Muškat blue' (147,3 g/kg) smo izmerili največjo vsebnost skupnih sladkorjev, sledi ji sorta 'Nero' (133,3 g/kg), najmanjšo vsebnost sladkorjev je imela sorta 'Michele Palieri' (75,9 g/kg). Značilno najmanj skupnih analiziranih organskih kislin sta imeli sorti 'Nero' (6,8 g/kg) in 'Kraljica vinograda' (6,8 g/kg) in največ sorte 'Muškat Hamburg' (11,1 g/kg), 'Ribol' (10,8 g/kg) in 'Perlette' (10,5 g/kg). Sorta 'Panse precoce' se odlikuje po značilno največji vsebnosti vitamina C (9,5 g/kg). Izračunano razmerje med sladkorji in kislinami kaže, da so jagode sort 'Michele Palieri', 'Lival' in 'Muškat Italija' bolj kislega okusa, medtem ko sojagode sorte 'Ora' najbolj sladke. Po največji vsebnosti skupnih fenolov izstopajo sorte 'Nero', 'Esther', 'Muškat blue' in 'Ribol'. Na podlagi rezultatov lahko trdimo, da so introducirane tolerantne sorte v kemijski kakovosti vsaj primerljive s drugimi žlahtnimi sortami.
COBISS.SI-ID: 8720249