Z uporabo stabilnih izotopov lahkih elementov (C, N, O, S) in elementne sestave (P, S, Cl, K, Ca, Zn, Br, Rb, Sr) smo poskušali določiti geografsko poreklo solate (Lactuca sativa L.), paprike (Capsicum annuum L.) in paradižnika (Solanum lycopersicum L.). Države izvora (Španija, Maroko, Italija, Slovenija, Avstrija, Grčija) so obsegale Centralno in Južno Evropo ter Mediteran. Vzorci zelenjave so bili pridobljeni na slovenskem tržišču. Statistična analiza podatkov (t.j. diskriminantna analiza) je pokazala na zmožnost ločevanja vzorcev solate, paprike in paradižnika glede na državo izvora.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 30070823Na strokovni konferenci z mednarodno udeležbo "Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2016 v Mariboru smo predstavili delne rezultate projekta. Ekološki in biodinamični način pridelave praviloma vplivata na senzorično boljšo oceno. Analiza stabilnih izotopov dušika δ15N omogoča ločevanje zelenjave pridelane na ekološki ali biodinamični način od konvencioalne pridelane zelenjave.
F.34 Svetovalna dejavnost
COBISS.SI-ID: 4626552V preglednem članku smo opisali možnost določanja geografskega porekla sadja in zelenjave z uporabo stabilnih izotopov (δ13C, δ15N, δ18O, δ34S), elementov (P, S, Cl, K, Ca, Zn, Br, Rb, Sr) ter kemijskih parametrov (bioaktivne spojine, kot so fenoli, vitamin C, karotenoidi ter maščobne kisline). Voda v celičnih celicah je po izvoru iz naravnega cikla kroženja, izotopi vodika in kisika se frakcionirajo glede na klimatske in okoljske pogoje, višje vrednosti δ2H in δ18O so značilne za toplejšo klimo, nižje nadmorske višine in področja blizu morja. Vrednosti δ13C so prav tako podvržene okoljskim vplivom, a ima kljub temu največji vpliv tip fotosintezne presnove; vrednosti δ13C so namreč različne pri C3, C4 in CAM rastlinah. Razpon vrednosti δ34S ter koncentracijska območja elementov v zemlji so široki. Sami kemijski parametri običajno ne omogočajo določitve geografskega porekla, lahko pa jih vključimo v multivariantno analizo skupaj s stabilnimi izotopi in elementi.
F.34 Svetovalna dejavnost
COBISS.SI-ID: 4756088Namen doktorske naloge je bil preučiti ali je mogoče z določevanjem antioksidativne učinkovitosti, skupnih fenolov, vrednosti izotopov δ13C in δ15N in mineralov možno ločevati med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki. Rezultati antioksidativne učinkovitosti in skupnih fenolov v povprečju niso kazali statistično značilnih razlik glede na način kmetovanja, prav tako δ13C ni primeren za ločevanje med ekološkimi in konvencionalnimi živili. Ekološko pridelani vzorci so v povprečju dosegali višje vrednosti δ15N kot tisti, pridelani na konvencionalen način. To potrjuje domnevo, da je med preučevanimi parametri, δ15N najprimernejši parameter za razlikovanje med ekološkimi in konvencionalnimi živili.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 816503Doktorsko delo obravnava razlike v kemijski sestavi rdečih, pisanih in zelenih sort radiča (Cichorium intybus L.) pridelanih z različnimi načini pridelave (siljenjen radič, rozete pridelane v loncih). V petih sortah radiča, katerega korene smo silili v hranilnih gnojilih z različnimi gnojili smo določili: vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, antioksidacijski potencial, mineralno sestavo in maščobnokislinski profil. Rezultati so pokazali, da je več skupnih fenolov in višji antioksidacijski potencial v rdečih sortah radiča. Multi-elementna analiza siljenih radičev je pokazala prisotnost makromineralov (P, Ca, K, Cl, S) in mikromineralov (Fe, Zn, Mn, Rb, Br in Sr). V rozetah pridelanih v loncih smo identificirali monomerne in oligomerne hidroksicimetne kisline ter njihove derivate (galna, benzojska kislina). Potrdili smo prisotnost nekaterih pomembnih flavonoidov (kvercetina, kamferola, apigenina in luteolina). Identificirali in določili smo vsebnost cikorne, klorogenske in kaftarne kisline. Maščobne kisline smo določili z GC kot metilne estre maščobnih kislin (FAME). Analiza je pokazala prisotnost α-linolenske, linolne, palmitinske, oleinske in palmitoleinske maščobne kisline, na njihovo vsebnost pa je vplival način pridelave. Največ je v radiču α-linolenske (n-3) in linolne (n-6) maščobne kisline, ugodno pa je tudi razmeje n-6/n-3 (( 1). Analiza izotopske sestave 15N je potrdila, da gnojenje z organskimi gnojili vpliva na značilno večje vrednosti δ15N kot pri gnojenju z mineralnimi gnojili.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4487288