Raziskovali smo povezavo med hidromorfološko degradacijo in bentoškimi nevretenčarji v velikih rekah v Sloveniji. Pet indeksov slovenske hidromorfološke metode je bilo uporabljenih za razvoj gradienta obremenitve. Upoštevane so bile izhodiščne hidromorfološke razmere in na podlagi tega sta bila določena hidromorfološka tipa velikih rek. Rezultate kanonične korespondenčne analize smo uporabili za določitev indikatorskih in tolerančnih vrednosti 315 taksonov bentoških nevretenčarjev, ki smo jih v kombinaciji z abundančnimi razredi združili v Indeks rečne favne (RFI). Za številne druge biotske metrike smo preverili povezavo z gradientom obremenitve. S kombinacijo RFI in deleža taksonov, ki preferirajo akal, lital in psamal smo zgradili Slovenski multimetrijski indeks za velike reke (SMEIH). Dobra povezava indeksa SMEIH z gradientom obremenitve je potrdila, da je indeks dobro orodje za vrednotenje ekološkega stanja in upravljanja voda.
COBISS.SI-ID: 2706511
V objavi podajamo pregled metod vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi bentoških nevretenčarjev v Evropi. Pregledali in interkalibrirali smo 13 metod vrednotenja. Metode naslavljajo vplive različnih obremenitev: zakisanost (3 metode), evtrofikacija (3 metode), spremembe morfoloških značilnosti (2 metodi) in kombinacija evtrofikacije in morfoloških sprememb (5 metod). Za proces interkalibracije so bile metode razdelejen v štiri skupine glede na vzorčen habitat in naslovljene obremenitve. Za primerjavo metod smo razvili tri indekse obremenitve in dve biološka multimetrijska indeksa. Prepoznali smo metode, ki so najprimernejše za vrednotenje ekološkega stanja glede na dominantno obremenitev. Na podlagi tega smo podali praktična navodila za razvoj in harmonizacijo metod vrednotenja.
COBISS.SI-ID: 7326049
V zadnjih desetletjih je v upravljanju z ekosistemi tekočih voda več pozornosti namenjeno spremenjenosti hidromorfoloških lastnosti, kar poudarja pomembnost razumevanja povezave med hidromorfološkimi značilnostmi in združbami vodnih organizmov. V prispevku smo se ukvarjali s splošnimi vzorci odziva združb bentoških nevretenčarjev na posamezne morfološke značilnosti v naravno pestrih slovenskih vodotokih. Celoten razpon lastnosti kakovosti (RHQ lastnosti) in sprememb rečnih habitatov (RHM lastnosti) smo zajeli glede na Slovenski hidromorfološki sistem. Z regionalnimi pokrajinskimi značilnostmi smo pojasnili relativno nizek delež variabilnosti lastnosti RHQ in RHM, kar nakazuje na neregionalno prisotnost morfoloških lastnosti. Kot najpomembnejše izmed lastnosti RHQ za zgradbo združbe bentoških nevretenčarjev smo ugotovili prevladujoč tok in substrat struge. V primerjavi z lastnostmi RHQ smo za lastnosti RHM ugotovili nizko pojasnjevalno sposobnost. Združba bentoških nevretenčarjev se po naših ugotovitvah manj odziva na sam objekt spremembe kot pa na učinek te spremembe na lastnosti kakovosti rečnih habitatov. Z delitvijo pojasnjene variabilnosti med tri skupine okoljskih spremenljivk smo ugotovili predvsem neodvisne deleže pojasnjene variabilnosti združbe bentoških nevretenčarjev (69 %), najvišje na podlagi regionalnih pokrajinskih značilnosti (30 %) in lastnosti RHQ (31 %). Ker so združbe bentoških nevretenčarjev prilagojene na habitatske razmere pred človekovim vplivom, se lahko različno odzivajo na enake morfološke spremembe v odvisnosti od regionalnih značilnosti. Zato se je lahko uporaba združenega niza podatkov iz različnih regij odrazila v nizki pojasnevalni sposobnosti lastnosti RHM. Naše ugotovitve dajejo splošni okvir za upravljanje z ekosistemi tekočih voda. Za bolj natančno določitev pomembnosti posameznih hidromorfoloških sprememb priporočamo analize na bolj homogenih območjih glede na regionalne pokrajinske značilnosti.
COBISS.SI-ID: 3101263
Zaradi dolgotrajnega človekovega delovanja na ekosisteme tekočih voda težko najdemo izvorne razmere, zato se je uveljavila uporaba vodilne slike, s katero opišemo današnje potencialno naravno stanje. Ker regionalne pokrajinske značilnosti delno določajo naravne lastnosti rečnih habitatov in združb organizmov na lokalni ravni, smo predvidevali, da se bodo regionalno razlikovale tudi vodilne slike. V prispevku smo določili vodilne slike štirih glavnih regij: alpske, nižinske, mediteranske in kraške z obravnavo habitatskih lastnosti vodotokov v štirih glavnih evropskih ekoregijah: Alpe, Panonska nižina, Submediteran in Dinaridi. Za določitev vodilne slike smo uporabili le tiste habitatske lastnosti, ki so se že pokazale kot ekološko pomembne. Ugotovili smo razlike v lastnostih rečnih habitatov med vsemi obravnavanimi regijami. Ob upoštevanju vseh referenčnih mest smo največji gradient ugotovili za lastnosti rečnih habitatov, ki so tesno povezane z dinamiko vodnega toka in plavin. Za te lastnosti smo ugotovili največje razlike med alpskimi in nižinskimi vodotoki, po drugi strani pa podobnosti med mediteranskimi in alpskimi vodotoki ter med kraškimi in nižinskimi vodotoki. Pomemben gradient smo ugotovili tudi na podlagi lastnosti obrežne in vodne vegetacije, za katere smo najvišje vrednosti opazili za alpske in mediteranske vodotoke ter nižje v kraških ali nižinskih vodotokih. Vendar pa preprosta zgradba vegetacije, ki jo lahko razberemo iz naših rezultatov, lahko ni reprezentativna slika naravnih razmer, zato je treba biti previden pri uporabi zaključkov za te lastnosti. V prispevku smo predlagali prvi korak k določitvi vodilne slike vodotokov v štirih glavnih regijah. Na podlagi opažene raznolikosti nekaterih lastnosti rečnih habitatov znotraj posameznih regij predlagamo nadaljne raziskave na ožjih skupinah vodotokov. Ne glede na to pa so prepoznane podobnosti in razlike med regijami v ekološko pomembnih lastnostih rečnih habitatov lahko vodilo za bolj trajnostno in stroškovno učinkovito upravljanje z ekosistemi tekočih voda.
COBISS.SI-ID: 7024481
Maja 2014 so na spodnjem delu porečja reke Save nastopile poplave izrednih razsežnosti, ki so povzročile ogromno škode ter za seboj pustile katastrofalne posledice. Na osnovi zbranih podatkov je bilo analizirano vremensko dogajanje in podan opis hidroloških razmer v Bosni in Hercegovini (BiH) na porečju reke Bosne z rezultati analize verjetnosti velikosti zabeleženih padavin ter pretokov. Iz zabeleženih podatkov je razvidno da so izredno intenzivne padavine povzročile specifični odtok v velikosti 1,0 m3/s/km2. Za učinkovitejšo izdelavo rekonstrukcije in napovedovanje takih poplavnih dogodkov a porečju reke Bosne je bil razvit hidrološki model HBV-light. Vse analize potrjujejo, da je bil dogodek maja 2014 izreden pojav, katerega povratna doba močno presega 100 let. Študija je osnova za nadaljnjo opredelitev protipoplavnih ukrepov in razvoj orodji za izdelavo napovedi poplavnih pretokov na porečju reke Bosne.
COBISS.SI-ID: 7952737