Za izboljšanje biokompatibilnih lastnosti polimera PET smo uporabili plazmo kreirano v mešanici SO2/O2. Analize vzorcev z metodama XPS in AFM so razkrile bogato morfologijo plazemsko obdelanega polimera, pa tudi prisotnost žveplovih funkcionalnih skupin. Te vzorce smo nadaljnje inkubirali z endotelijskimi celicami HUVEC in nato spremljali razraščanje celic ter morebiten toksikološki vpliv površine na celice. Ugotovili smo, da je bila biokompatibilnost polimera odvisna od deleža kisika v SO2 mešanici, saj smo opazili izrazit maksimum, ki je sovpadal s spremembo morfologije površine. Najboljše rezultate smo dobili pri približno enakem razmerju obeh plinov, kar smo pojasnili z nastankom SOx radikalov na polimeru, podobno kot najdemo pri heparinu, ki se sicer uporablja za izboljšanje biokompatibilnosti. Ta postopek obdelave s SO2/O2 plazmo tako zagotavlja alternativo klasičnim heparinskim prevlekam.
COBISS.SI-ID: 30276647
Raziskovali smo vzbujanje SO2 plazme v induktivno sklopljeni RF plazmi. Plazma lahko obstaja v dveh načinih razelektritve. Če prevladuje kapacitivna sklopitev električnega polja, je plazma v E-načinu razelektritve, za katerega je značilna zelo majhna gostota elektronov. Če prevladuje induktivna sklopitev, pa je plazma v H-načinu, kjer je gostota elektronov zelo velika in s tem posledično tudi velika gostota reaktivnih delcev, ki nastanejo pri trkih z elektroni. Razelektritvena moč in tlak določata, v katerem načinu razelektritve se bo pojavila plazma. S spreminjanjem teh parametrov pride do prehoda iz enega v drug način razelektritve, kar se lahko zgodi zelo nenadoma. Tovrstne pojave smo raziskovali v SO2 plazmi. Ugotovili smo, da SO2 delno disociira že pri nizkih močeh, ko je plazma v E-načinu. Najmočnejše sevanje plazme se v tem primeru pojavi zaradi SO molekul. Ko povečujemo moč, sevanje narašča, dokler ne pride do prehoda v H-način, ko se intenziteta sevanja poveča kar za 3 velikostne rede. Tedaj sevanje posameznih atomov S in O prevlada nad SO radikali, kar nakazuje na skoraj popolno disociacijo SO2 in SO radikalov ter nastanek radikalov S in O. Pri zmanjševanju moči, pride do prehoda pri nižjih močeh, kar pomeni, da pride do nastanka histereze. Gre za prvo objavo o nastanku histerez in sevanju plazme kreirane v SO2.
COBISS.SI-ID: 29911847
V tem prispevku smo predstavili postopek obdelave PTFE polimera s H2S plazmo generirano v brezelektrodni radiofrekvenčni razelektritvi. Z metodami kot so rentgenska fotoelektronska spektroskopija (XPS), sekundarna ionska masna spektrometrija (SIMS) in mikroskop na atomsko silo (AFM) smo spremljali spremembe v kemijski sestavi in morfologiji površine v odvisnosti od pogojev obdelave. Ugotovili smo, da nastane na površini tanka plast kemijsko vezanega žvepla, ki se tvori v prvih nekaj sekundah obdelave. Pri obdelavah daljših od minute pa pride do depozicije žvepla. Deponirana plast žvepla ostane tanka tudi po polurni obdelavi,
COBISS.SI-ID: 28983591
V tem članku smo preučevali interakcijo H2S plazme s površino polimera PET. Na polimeru smo našli velike količine žvepla (do 40 atom. %), za katere se je izkazalo, da gre večinoma za depozit, ki pri daljših časih zaradi segrevanja vzorca razpade. To smo dokazali z meritvami temperature vzorca med obdelavo in z natančno analizo površin z metodami XPS, SIMS in AFM. Na vzorcu smo opazili tudi velike spremembe površinske morfologije, ki niso posledica depozicije, temveč jedkanja. Tako bogata površinska morfologija kot sprememba kemijskega stanja površine lahko znatno vplivata na biološki odziv tega materiala.
COBISS.SI-ID: 29265703
V tem članku smo primerjali tvorbo SO3 funkcionalnih skupin na polimeru obdelanem v SO2 in H2S plazmi, ki smo jo mešali s kisikom, ali pa smo uporabili zaporedje obdelav. Izkazalo se je, da četudi dodajamo kisik v H2S plazmo, se žveplo, ki se veže na površino nahaja v neoksidirani obliki. Nastanek s kisikom bogatih žveplovih funkcionalnih skupin dobimo šele pri zaporedni obdelavi v H2S in O2 plazmi, vendar je njihov delež zelo majhen v primerjavi z SO2 plazmo. Na plazemsko obdelane vzorce smo vezali trombocite, da bi preverili njihovo protitrombogenost. V nasprotju s pričakovanji, smo boljše rezultate dobili pri vzorcu obdelanem v zaporedju H2S in O2 kot pa na vzorcu obdelanem v SO2 plazmi, ki ima največ SO3 skupin, ki naj bi imele protitrombogeni značaj.
COBISS.SI-ID: 29420583