Raziskava je fokusirana na primerjavo klasične eksperimentalne modalne analize (EMA) z EMA, ki temelji na meritvah specifičnih raztezkov (R-EMA). Modalni parametri prožnih sistemov so dandanes večinoma pridobljeni z uporabo EMA, kjer se kot odziv strukture pogosto merijo pospeški. R-EMA pa je na drugi strani postopek, kjer se kot odziv prožnih struktur merijo specifični raztezki. Slednja nudi zanimive prednosti v primerih, ko se za nadaljne analize potrebuje identifikacijo modalnih oblik raztezkov, tipični primer je analiza utrujanja ter identifikacija poškob struktur. Dodatna prednost S-EMA je tudi možnost uporabe v primerih, ko klasična EMA odpove zaradi eksperimentalnih/geometrijskih vzrokov. Poelg prednosti pa ima S-EMA tudi pomanjkljivost in sicer nezmožnost masnega normiranja identificiranih lastnih vektorjev. Naša raziskava najprej prinese primerjavo obeh metod, nato pa izvede analizo natančnosti v primeru prosto pdoprtih 1D ter 2D elementov. Meritev raztezkov je bila izvedena s piezoelektričnimi merilniki. Primerjava identificiranih lastnih frekevnc, lastnih oblik ter modalnih dušenj pokaže rimerljive rezultate za obe vrsti EMA.
COBISS.SI-ID: 13425947
Pri meritvah modalnih parametrov lahkih ter majhnih struktur lahko prihaja do težav zaradi visokih frekvenčnih območij ter problema dodajanja mase senzorjev na strukturo. Za rešitev omenejnih problemov je v tem članku predlagan nov pristop, temelječ na obratovalni modalni analizi strukture. Predlagani pristop izhaja iz normalizacije lastnih oblik na podlagi občutljivostne analize. Pri tem ni potrebna meritev vzbujevalnih sil. Predlagani pristop vključuje tudi odpravo dodane mase na strukturo. Numerični ter eksperimentalni rezultati na majhnih ter lahkih strukturah so primerjani z rezultati eksperimentalne modalne analize.
COBISS.SI-ID: 13110043
Avtomobilske komponente so izpostavljene naključnih ter udarnim obrementivam, kar lahko pripelje do dinamičnega loma structure. Napetostno ter deformacijsko stanje temelji na lokalnih koncentracijah napetosti kot tudi na dinamskemu odzivu structure. Standardni testi za določitev utrujenostnih karakakteristik so dolgotrajni, medtem ko so dinamični testi hitrejši, vendar običajno ne upoštevajo sprememb modalnih parametrov zaradi utrujanja. Posledično so parametric zmotno identificirani. Raziskava posega v akumulacijo utrujenostne poškodbe v povezavo s spremembami modalnih parametrov structure, katere je v realnem času težko zasledovati. Na podlagi spremljanja sprememb modalnih parametrov pri utrujanju je bila izboljšana napoved napetostnega stanja structure.
COBISS.SI-ID: 13555483