Namen: Namen tega prispevka je predstaviti rezultate, pridobljene med razvojem novih rezalnih orodij za individualno orodjarsko industrijo. Cilj raziskave je bil razviti strogo namenska krogelna frezala za obdelavo orodnega jekla v mehkem stanju z obstojnostjo. Oblikovanje/metodologija/ pristop: raziskava je bila zasnovana na izvedbi štirih zaporednih setov eksperimentov, kjer so bili izbrani/določeni: optimalni rezalni materiala, oblika in obdelava rezalnega robu (radij rezalnega robu frezala), velikost cepilnega kota frezala ter oplaščenje rezalnega robu za dosego čim večje obstojnosti orodij. Obstojnost rezalnih orodij je bila nadzorovana z meritvijo proste ploskve orodja; največja dovoljena obraba orodja je bila določena na VB = 0,3 mm. Ugotovitve: v tej študiji je prikazano, da se lahko s pravilno izborom materiala orodja, radia rezalnega robu, prostim kotom in ustrezno oplaščenje signifikativno podaljša obstojnost orodja. Raziskave (in praktične) dosežki: praktični dosežki se odražajo v nadomestitvi vseh uporabljenih rezalnih orodij priznanih proizvajalcev s novo razvitimi orodji v tej orodjarski industriji. Izvirnost / vrednost: se v članku razvidna iz znatnega izboljšanju/povečanja obstojnosti frezalnega orodja, zlasti za podjetje, ki bo razvita orodja uporabljalo v proizvodnji.
COBISS.SI-ID: 15618843
Katedra za menedžment obdelovalnih tehnologij s Fakultete za strojništvo, Ljubljana je skupaj z Institutom »Jožef Štefan« in podjetjem EMO-Orodjarno razvila strogo namenska krogelna frezala za obdelavo orodnega jekla v mehkem stanju. Potek dela na raziskavi je bil zasnovan na izvedbi štirih zaporednih setov eksperimentov, in sicer: 1. set eksperimentov - analiza materiala frezal; 2. set eksperimentov - vpliv radija rezalnega robu frezala, 3. set eksperimentov - vpliv cepilnega kota frezala in 4. set eksperimentov – vpliv različnih prevlek na frezalu na njegovo performanco. Pri vseh setih eksperimentov se je ugotavljalo obdelovalnost omenjenega jekla oziroma merilo obstojnost orodij-frezal, spremljala se je hrapavost obdelane površine ter oblika odrezkov. Sposobnost novo razvitega frezala pa je bila primerjana tudi s konkurenčnimi frezali priznanih proizvajalcev. Ta prispevek zajema predstavitev rezultatov pridobljenih pri posameznih setih eksperimentov oziroma končne ugotovitve v smislu najugodnejšega materiala frezala, radija rezalnega robu, cepilnega kota in oplaščenja na frezalu za obdelavo omenjenega jekla. Prikazana je tudi primerjava obstojnosti razvitega frezala napram konkurenčnim frezalom priznanih proizvajalcev.
COBISS.SI-ID: 15612443
Katedra za menedžment obdelovalnih tehnologij s Fakultete za strojništvo, Ljubljana skupaj z Institutom »Jožef Štefan« in podjetjem EMO-Orodjarno razvija krogelna frezala za obdelavo orodnega jekla v mehkem stanju. Potek dela na raziskavi je zasnovan na izvedbi treh zaporednih setov eksperimentov, in sicer: 1. set eksperimentov - analiza materiala frezal; 2. set eksperimentov - vpliv radija rezalnega robu frezala in 3. set eksperimentov - vpliv cepilnega kota frezala na njegovo performanco. Pri vseh setih eksperimentov se ugotavlja obdelovalnost omenjenega jekla oziroma meri obstojnost orodij-frezal, spremlja hrapavost obdelane površine ter oblika odrezkov. Članek zajema popis trenutnega stanja raziskave s predstavljenimi dosedanjimi ugotovitvami in rezultati.
COBISS.SI-ID: 14697243
Obraba rezalnega orodja ima zelo močan vpliv na kvaliteto izdelkov, kot tudi učinkovitost postopkov obdelave. Kljub dandanes visoki stopnji avtomatizacije odrezovalnih procesov, ostaja nekaj ključnih področji, ki preprečujejo popolno avtomatizacijo celotnega procesa. Eno od teh področji je obraba rezalnega orodja. Le ta se običajno meri na orodjarskih mikroskopih izven obdelovalnega procesa. Zato je sprotna karakterizacija obrabe rezalnega orodja ključnega pomena. V članku je predstavljen inovativen, robusten in zanesljiv merilni sistem za tridimenzionalno merjenje obrabe rezalna orodja, z uporabo laserskega profilometra. Zasnovan merilni sistem omogoča zajem tridimenzionalne oblike obrabe rezalnega orodja, kar predstavlja glavno prednost pred trenutno uporabljenimi dvodimenzionalnimi tehnikami (orodjarski mikroskopi, itd.). Druga pomanjkljivost trenutno uporabljene tehnike (orodjarski mikroskopi, itd.) je njihova subjektivna narava merjenja (točnost meritve je odvisna od operaterja). V delu predstavljen merilni sistem odpravlja potrebo po ročnem merjenju obrabe rezalnega orodja in tako zmanjša čas meritve. Predstavljen merilni sistem je bil poskusno testiran na študiji primera obdelovalnosti. Velik poudarek je podan na opravljenih analizah prostorskih obrabe rezalnega orodja.
COBISS.SI-ID: 14292507