Bojan Žalec je imel predavanje na mednarodni znanstveni konferenci v Mariboru, kjer je podal interpretacijo različnih pojmovanj različnih vrst ljubezni pri Kierkegaardu in izluščil tisto, ki predstavlja dobro in uporabno osnovo za dialog in sožitje različnih. V ospredju njegove raziskave je bila oblika ljubezni, ki jo Kierkegaard označuje z izrazom Kjerlighed, ki je sinteza spoštovanja edinstvenega pomena vsakega posameznika po eni strani in pomena samoomejevanja, dolžnosti do drugega, odrekanja in včasih celo žrtvovanja po drugi. Kot taka predstavlja pomembno zadržanje in krepost za gojenje družbe solidarnega personalizma in dialoškega univerzalizma.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 6703962V monografskem zborniku so zbrani prispevki, ki v širšem kontekstu razvijajo vprašanje ženskih oblik duhovnosti v slovenskem religijskem prostoru. Omogoča globlje uvide v problematiko dojemanja fenomena duhovnosti v kontekstu spolne dimenzije ter razkriva kreativne napetosti, ki so navzoče na področju preučevanja duhovnosti in spola ter posledično prikaže nove duhovne ideje in prakse, ki se oblikujejo v praksi sodobnih ženskih gibanj oziroma ženskih oblik duhovnosti v Sloveniji.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 276067328Prispevek se začne z razpravo o nekaterih vidikih racionalnosti religiozne predanosti, ki vključuje kognitivno, čustveno, odnosno in vedenjsko razsežnost. Nato se nadaljuje z raziskavo narave fundamentalizma in zakaj je v nasprotju z omenjeno racionalnostjo. Ta dejstva so prav tako pomembna za razpravo o religiozni strpnosti. Prispevek se kot na enega izmed primerov osredotoči predvsem na tezo o novi religiozni nestrpnosti (Martha Nussbaum), ki kaže na pojavljanje novih oblik religiozne nestrpnosti na področjih, ki so tradicionalno zaznamovana s strpnostjo in odprtostjo. Kultura ali ideologija strahu je izpostavljena kot eden izmed razlogov za nestrpnost. Nato obravnava predlog Nussbaumove, da za premagovanje te religiozne nestrpnosti potrebujemo (i) dobra politična in pravna načela enakosti in svobode religije, (ii) kritično razmišljanje in konsistentnost v naših prepričanjih in sodbah, in (iii) gojenje empatije in skrbi za drugega. Obravnavana je središčna vloga primernega razumevanja religiozne svobode v razpravi o odnosih med državo in religioznimi skupnosti, obenem pa so nekatere posebnosti v razumevanju religiozne svobode in razprave o njej v Evropi izpostavljene v luči bolj splošne diskusije o racionalnosti religiozne predanosti in narave fundamentalizma.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 6726490