Razširjenost sive ekonomije skrbstvenega dela, ki zapolnjuje nezadostnost javnih skrbstvenih storitev, je v Sloveniji tradicionalno visoka. Medtem ko mednarodne študije kažejo, da družine v večini držav Evropske Unije kompenzirajo skrbstveni primanjkljaj z najemanjem migrantskih skrbstvenih delavk, pa v Sloveniji lokalne ženske, vključno z migrantkami druge in tretje generacije iz držav nekdanje Jugoslavije, prevzemajo plačano skrbstveno delo, zlasti nege starejših na domu. Drugače pa je na področju čiščenja zasebnih gospodinjstev, ki je delovno intenzivno, vendar najnižje vrednoteno delo, kjer so prisotne tudi migrantke prve generacije. Druga posebnost slovenskega konteksta je ta, da v skrbstvenem delu v zasebnih gospodinjstvih prevladujejo live-out ureditve, kar je mogoče pojasniti z visokim deležem lokalnih skrbstvneih delavk. V poglavju na podlagi individualnih intervjujev s skrbstvenimi delavkami v sivi ekonomiji analiziramo, kako njihovo delo vpliva na njihove možnosti usklajevanja dela in družine, pri tem pa primerjamo izkušnje lokalnih in migrantskih skrbstvenih delavk.
COBISS.SI-ID: 1087597
Članek izhaja iz teze, da so zaposlitveni in pseudo-zaposlitveni položaji, ki soobstajajo na področju nege in pomoči na domu izrazito segmentirani po dveh dimenzijah: med javnimi in tržnimi storitvami, ter med formalnim in neformalnim delom. Študija na podlagi analiz politik in individualnih intervjujev s skrbstvenimi delavkami pokaže, da so pogoji dela na tem področju sicer vselej prekarni, vendar prekarizacija po obsegu in obliki variira glede na umeščenost delavke v predstavljenih dimenzijah, torej po tem, ali je skrbstvena delavka zaposlena v javnih storitvah, je samozaposlena, dela v sivi ekonomiji, ima status družinskega pomočnika ali je neformalna družinska skrbnica.
COBISS.SI-ID: 1216621
Osrednja tema članka je storitev družinski pomočnik, ki je bila zakonsko opredeljena leta 2004. Raziskovalno vprašanje se nanaša na to, kako socialno-politični okvir vpliva na distribucijo skrbi v družini, in kakšne so finančne posledice za skrbnike. Podatki so pridobljeni s kvalitativno metodologijo in sicer z intervjuji, ki so potekali v drugi polovici leta 2015. Glavne ugotovitve kažejo na to, da je ta storitev spolno specifična in prispeva k domestifikaciji žensk ter jih izrinja iz plačanega zaposlitvenega trga. Družbena organizacija skrbi je prav zaradi ignoriranja spolnih skrbi spolno segregirajoča in ima negativen vpliv na življenje žensk.
COBISS.SI-ID: 4679269
Članek obravnava, kako družinske in skrbstvene politike, povezane s skrbjo za otroke, uokvirjajo formalno in neformalno skrbstveno delo, status dela in položaj delavk ter delavcev, ki izvajajo neregulirano varstvo otrok v zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji. Skozi konceptualni okvir (de)familizacije skrbi za otroke avtorici analizirata obstoječe politike skrbi za otroke in posebnosti slovenske situacije v primerjalni perspektivi z drugimi državami Srednje in Vzhodne Evrope: za neformalni trg varstva otrok so značilni ‘live-out’ ureditve in visoki standardi individualnega varstva otrok, ki ga izvajajo lokalne ženske, večinoma upokojenke in študentke. Empirično gradivo, analizirano v članku, zajema rezultate dveh kvalitativnih študij, opravljenih v Sloveniji, ki raziskujeta neformalno plačano skrbstveno delo in procese relokacije skrbi za otroke s fokusom na presečiščih neformalne (plačane in neplačane) in formalne skrbi za otroke.
COBISS.SI-ID: 1173869
V Sloveniji poteka javna razprava o novi pokojninski reformi, ki je predvidena za leto 2020, in med drugim predlaga popolno izenačitev moških in žensk v pogojih upokojevanja. Izhajajoč iz predpostavke, da je spol pomembna analitska kategorija pri preučevanju ekonomskih neenakosti in socialnih politik, prispevek obravnava visok spolni pokojninski razkorak v EU in Sloveniji z vidika še vedno prisotnih strukturnih neenakosti žensk na trgu dela in v neplačanem skrbstvenem delu ter problematizira ukinitev pozitivnih ukrepov za ženske pri upokojevanju.
COBISS.SI-ID: 626431