Skrbstvene delavke v Sloveniji delajo v zasebnih domovih in večinoma niso v delovnem razmerju, kar pomeni, da ne morejo uveljavljati delovne dobe in pripadajočih pravic. To skrito in nelegalno delo je težko raziskovati, ker molčijo vsi vključeni v problem. Skrbstvene delavke se ne združujejo in organizirajo v skupine pritiska (kot npr. Sindikati ali družbena gibanja) v primerih zlorab ali v primerih, ko so kršene delavske pravice ali prejemajo prenizko plačilo za delo. Vendar zgodovinske študije kažejo drugačno sliko, saj so se skrbstvene delavke organizirale že v času pred in po drugi svetovni vojni. Prva organizacija služkinj je bila ustanovljena leta 1906 in kasneje so se pridružile še druge kot npr. društvo pomožnega hišnega osebja po drugi svetovni vojni, ko je bila Slovenija že v času razvitega socializma. V prispevku smo se osredotočili na kolektivne napore skrbstvenih delavk, na teme, kot so pravice in status, na glavne dosežke in neuspehe. Zanimalo nas je tudi, kakšne termine so uporabljali za označevanje skrbstvenega dela in v kakšnem kontekstu so se razvijali.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4336997Besedilo osvetljuje kako kategorije spola, razreda, etničnosti in državljanskega statusa ter njihove intersekcije oblikujejo nefomalne trge skrbstvenega dela v Sloveniji. Kvalitativni intervjuji z neformalnimi plačanimi skrbstvenimi delavkami pričajo, da je dostop do določenih vrst neformalnega plačanega skrbstvenega dela strukturiran glede na etničnost in državljanski status ter je v korelaciji z družbenim vrednotenjem posameznega področja skrbstvenega dela. Najbolj neugledno in fizično naporno delo čiščenja je tudi v Sloveniji dostopno migrantkam iz t.i. tretjih držav in ne-državljankam; zahtevno, toda cenjeno delo skrbi za starejše je dostopno asimiliranim migrantkam druge in tretje generacije iz držav nekdanje Jugoslavije s slovenskim državljanstvom; medtem ko je družbeno najvišje vrednoteno delo skrbi za otroke dostopno predvsem Slovenkam. Vendar, če kategoriji etničnosti in državljanstva segregirata neformalne skrbstvene trge, pa se kategorija razreda (v intersekciji s spolom) kaže kot skupni imenovalec tako slovenskih kot imigrantskih skrbstvenih delavk, tako državljank kot ne-državljank To pa odpira vprašanje odvisnosti razpoložljivih skrbstvenih storitev ne zgolj od neenakostih temelječih na etničnosti in državljanskem statusi, pač pa tudi na specifičnih ospoljenih razrednih neenakostih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1092717V besedilu analiziramo, kako javne skrbstvene politike sooblikujejo neformalne skrbstvene trge v Sloveniji glede na to, kdo opravlja neformalno plačano skrbstveno delo, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih razmerjih moči. Ugotavljamo, da na področju varstva otrok, ki se v Sloveniji odlikuje po kvalitetni javni mreži vrtcev in dostojnih starševskih pravicah, ni zaznati imigrantskih varušk in izkoriščevalskih razmerij moči. Na področju skrbi za starejše, za katerega je značilna javno-zasebna ekonomija skrbstvenih storitev, v kateri je odgovornost za skrb za starejše v veliki meri prepuščena družini, hkrati pa je podprta z denar-za –skrb dajatvami, delujejo migrantke druge in tretje generacije ter lokalne revne, zlasti starejše ženske. Pogoji dela na področju skrbi za starejše postanejo tudi bolj nedefinirani in opresivni. Medtem ko na področju čiščenja zasebnih gospodinjstev, kjer je povsem odsotna socializacija tega dela, se tudi v Sloveniji vzpostavljajo globalne verige skrbi v svoji opresivni obliki.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1053037