V predavanju smo analizirali sistema skrbi za otroke in starejše v Sloveniji in ju postavili v primerjalno perspektivo skrbstvenih režimov v Evropski uniji. Na tej osnovi smo reflektirali, kako imata oba sistema skrbi različne posledice za položaj žensk na trgu dela ter njihovo ekonomsko enakost in neodvisnost v starosti. Za indikator ekonomske neenakosti med moškimi in ženskami v EU smo vzeli spolno pokojninsko vrzel, ki v EU v povprečju dosega 40%.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1141613Zbornik povzetkov mednarodne konference Problemi in vizije socialne oskrbe, organizirane v okviru projekta. Trenutno se v številnih evropskih državah na novo pogajajo in definirajo meje glede redistribucije stroškov, dela in odgovornosti za skrb med družino, državo, trgom in skupnostjo z vzpostavljanjem novih načinov financiranja, dajatev, pravic in pogojev za pridobitev pravic. Študije kažejo, da se države namesto temeljite institucionalne reforme umikajo iz zagotavljanja javnih skrbstvenih storitev in jih nadomeščajo z omejenimi denarnimi dajatvami, kar vodi v podružinjanje in pozasebljanje skrbstvenega dela, to pa v povečevanje neformalnih in zasebnih skrbstvenih trgov. Vse to ima pomembne učinke na spreminjanje sistemov blaginje, kvaliteto in dostopnost oskrbe, položaj žensk v družbi, enakost in segmentacijo trga dela. Ti razvoji predstavljajo temeljit družbeni in politični izziv, hkrati pa odpirajo prostore za nove imaginacije povezovanja etike dela in etike skrbi ter transformativne potenciale, saj sprememba družbenega pomena in položaja skrbi redefinira tudi pojme vključevanja, odvisnosti, enakosti in državljanstva. Namen konference je ustvarjanje prostora za izmenjavo in premišljanje teh tem.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 285711104Nacionalno koordinatorstvo mednarodnega projekta Promocija enakosti spolov v dohodkih iz dela za zmanjšanje razlik v pokojninah, revščine in socialne izključenosti (Evropska komisija, program Progress, Grant Agreement No. JUST/2013/PROG/AG/4881/GE, 2014 – 2016). Namen projekta, ki vključuje partnerje petih držav Evropske Unije (Slovaška, Češka, Avstrija, Poljska in Slovenia), je ozaveščanje o vplivu, ki ga imajo na spolu temelječe neenakosti v dohodkih iz dela na dohodke iz pokojnine ter s tem povezano feminizacijo revščine. Projekt posebej osvetljuje vpliv neplačanega skrbstvenega dela žensk v družini na dohodke, kakor tudi prekarnost mladih na trgu dela ter s tem povezane perspektive za varno starost. Aktivnosti projekta vključujejo nacionalno raziskavo, identificiranje in ovrednotenje dobrih praks, organizacijo javnih diskusij in kampanjo namenjeno ozaveščanju splošne javnosti.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 1098861Način družbene organizacije skrbi vpliva na prevladujoč tip oskrbe v družini, ki je lahko javni, družinski ali tržni. V prezentaciji pa izhajamo iz teze, da v praksi družine vedno kombinirajo različne tipe oskrbe, da bi zadostile skrbstvenim potrebam oskrbovanca. Na primer družine v Sloveniji kombinirajo različne načine oskrbe kot so neformalna skrb družinske skrbnice, skrbstvena delavka v sivi ekonomiji, javne storitve nege in pomoči na domu, specializirane tržne storitve in prostovoljstvo. Na podlagi individualnih intervjujev (64 intervjujev in 8 skrbstvenih aranžmajev) analiziramo, kakšni odnosi se vzpostavljajo med različnimi tipi oskrbovalcev, kako so različni načini oskrbe (intenzivna oskrba, lažja oskrba, neformalna pomoč) distribuirani med različnimi izvajalci oskrbe in ali njihovo sodelovanje predstavlja partnerstvo v skrbi ali paternalizem in parohializem. Na podlagi klasifikacije Ptsios in Davey (2005) posebno pozornost posvečamo hierarhičnim, nadomestitvenim, dopolnitvenim in komplementarnim razmerjem med različnimi skrbstvenimi akterji ter njihovim učinkom na uporabnika.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1191533Besedilo osvetljuje kako kategorije spola, razreda, etničnosti in državljanskega statusa ter njihove intersekcije oblikujejo nefomalne trge skrbstvenega dela v Sloveniji. Kvalitativni intervjuji z neformalnimi plačanimi skrbstvenimi delavkami pričajo, da je dostop do določenih vrst neformalnega plačanega skrbstvenega dela strukturiran glede na etničnost in državljanski status ter je v korelaciji z družbenim vrednotenjem posameznega področja skrbstvenega dela. Najbolj neugledno in fizično naporno delo čiščenja je tudi v Sloveniji dostopno migrantkam iz t.i. tretjih držav in ne-državljankam; zahtevno, toda cenjeno delo skrbi za starejše je dostopno asimiliranim migrantkam druge in tretje generacije iz držav nekdanje Jugoslavije s slovenskim državljanstvom; medtem ko je družbeno najvišje vrednoteno delo skrbi za otroke dostopno predvsem Slovenkam. Vendar, če kategoriji etničnosti in državljanstva segregirata neformalne skrbstvene trge, pa se kategorija razreda (v intersekciji s spolom) kaže kot skupni imenovalec tako slovenskih kot imigrantskih skrbstvenih delavk, tako državljank kot ne-državljank To pa odpira vprašanje odvisnosti razpoložljivih skrbstvenih storitev ne zgolj od neenakostih temelječih na etničnosti in državljanskem statusi, pač pa tudi na specifičnih ospoljenih razrednih neenakostih.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1092717