Članek o datiranju starejše železne dobe prinaša dve poglavitni novosti v arheološki znanosti. Kljub nekdanjemu prepričanju, da absolutno datiranje kontekstov iz starejše železne dobe ni natančno, so sodobne analize zaradi tehnološkega razvoja opreme, omogočile natančno datiranje kontekstov v času okoli leta 800. pred našim štetjem. Drugi poglavitni prispevek k znanosti pa je ugotovitev, da lahko datirane kontekste na podlagi arheoloških odkritij zagotovo kulturnozgodovinsko umestimo v starejšo železno dobo, kar pomeni, da se slednja začne na področju vzhodne Slovenije že v času med 830 in 780 pred našim štetjem, kar je nekoliko starejše kot se je doslej domnevalo.
COBISS.SI-ID: 1537719492
Članek predstavlja različne fibule tipa Certosa različnih variant (VIIf, X, XI/XII, XII), ki jim manjka peresovina in igla. Tako stanje je pogosto predvsem pri poznih oblikah fibul oziroma se pojavlja na prostoru, ki se ga tradicionalno na japodsko poselitvijo. Poznane pa so tudi z najdišča Golek pri Vinici, ki se ga veže na antične Kolapijane. Avtorja dokazujeta, da je pomanjkanje konstruktivnih elementov, posledica uporabe železa za izdelavo delov, ki so morali biti močnejši in bolj dinamični, vendar se zaradi fizičnih lastnosti, oziroma drugačnega preperevanja železa niso ohranili.
COBISS.SI-ID: 38453293
Rimskodobna opekarna iz Vranskega pri Ločici predstavlja eno izmed najpomembnejših odkritih rimske provincialne arheologije v Sloveniji. Gre za delavnice kjer so izdelovali opeke s katerimi je bil zgrajena vojaška utrdba II Italske legije v Ločici pri Šempetru. Raziskave so pomembne, ker delavnice kažejo strukturo delovanja rimske industrijske proizvodnje v provincah oziroma proizvodnje pod kontrolo vojske. Na drugi strani pa drobne najdbe kažejo, podobno kot bližnja grobišča v Šempetru ter najdbe v Celju, da je vojska uporabljala trgovsko blago iz celotnega imperija.
COBISS.SI-ID: 1537902020