Članek osvetljuje ključne značilnosti odnosov med katoliško cerkvijo in državo v Sloveniji v treh zaporednih obdobjih: od konca druge svetovne vojne do začetka demokratizacije (1945-1989), v obdobju osamosvajanja Slovenije (1989-1991) in v času od razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije leta 1991 do danes. Članek podaja shematski oris najpomembnejših značilnosti odnosov med Cerkvijo in državo v naštetih obdobjih, s poudarkom na prvih dveh, ki sta odločilno zaznamovali trenutne odnose med državo in katoliško cerkvijo. Avtor obravnava tudi vlogo Vatikana in katoliške cerkve v Sloveniji v procesu razpadanja Jugoslavije. Sprva sta bila vatikanska diplomacija in papež zelo previdna v svojih izjavah in sta poudarjala predvsem željo po reformah in miru, po prvih oboroženih konfliktih v Sloveniji in na Hrvaškem pa je Vatikan opustil svojo »nevtralno« orientacijo in začel delovati v prid mednarodnega priznanja obeh republik kot samostojnih držav. Razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije sta za RKC hkrati pomenila možnost za rešitev lastnih problemov in afirmacijo svojih interesov v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 1536256452
Članek obravnava vprašanje, kako je slovensko politično vodstvo v drugi polovici sedemdesetih in v začetku osemdesetih let definiralo in realiziralo gospodarske interese SRS v tujini in kako je na to vplivala notranja in mednarodna politično-ekonomska situacija. Predstavljene so različne oblike mednarodnega sodelovanja, tako s sosednjimi državami, EGS, EFTO in ZDA kot z državami v razvoju. Na podlagi analiz izbranih primerov avtor prikaže vlogo republiškega vodstva in gospodarskih predstavnikov v tujini pri nastajanju novih oblik ekonomskega sodelovanja in ugotavlja, na kakšen način so se pri tem prepletali politični in gospodarski interesi, iz česar izlušči nekaj značilnosti “socialistične” gospodarske diplomacije.
COBISS.SI-ID: 1537132996
Članek obravnava proces približevanja Slovenije Evropski uniji ter dileme in težave, ki so ga spremljale. Avtor meni, da gre pri slovenskem odnosu do EU in njenih predhodnic (EGS, ES) tudi za vprašanje identitete, ki je povezano predvsem z vsakokratnim položajem Slovenije v nadnacionalnih tvorbah, kakršni sta bili Avstro-Ogrski in Jugoslavija, kraljeva in socialistična. V prvem primeru se je Slovenija štela za del Evrope in je imela oz. naj bi imela srednjeevropsko identiteto, v drugem primeru pa je bila oz. naj bi bila del Balkana. Ta delitev je dejansko umetna, izhaja iz vsakokratnih geostrateških razmerij, odvisna pa je tudi od definicij in razmejitev v prostoru, poimenovanem Jugovzhodna Evropa, ki zajema tako Srednjo Evropo kot Balkan, pa tudi ozemlja oz. države, ki so bile nekdaj del Rusije oz. Sovjetske zveze. Izhajajoč iz slovenske zgodovinske izkušnje, skuša avtor odgovoriti na vprašanje, v čem se EU kot skupnost, (kon)fedracija, razlikuje od Jugoslavije, ko pa jo dejansko razjedajo podobni mednacionalni problemi in tudi ekonomsko krizo skuša reševati na podoben način.
COBISS.SI-ID: 54602594