Nedavno je bilo opredeljenih več genetskih variacij povezanih z debelostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, predvsem pri odraslih. Mnogo manj je znanega o genetskih variacijah povezanih z inzulinsko rezistenco. Predpostavili smo, da lahko opredelimo nove gene povezane z inzulinsko rezistenco pri debelih otrocih in mladostnikih brez drugih komorbidnosti. Namen raziskave je bil opredeliti ali lahko z uporabo metodo asociacijske študije na celotnem genomu na združenih vzorcih DNK opredelimo nove gene povezane z inzulinsko rezistenco. V raziskavo smo vključili slovenske debele otroke z in brez inzulinske rezistence, ki so si bili enaki glede spola, stopnje debelosti opredeljene z indeksom telesne mase in starosti. Raziskavo smo opredelili pri neodvisni kohorti z in brez inzulinske rezistence. Za metodo asociacijske študije na celotnem genomu na združenih vzorcih DNK smo uporabili HumanOmni5-Quad SNP array (Illuming). Delež frekvence alelov med skupinama je bil primerjan z -testom in χ2-testom in metodo PLINK. Najpogostejše točkaste genetske variante smo prevelili še z metodo high-resolution melting analysis in metodo TaqMan. Pet najpogostejših točkastih genetskih variant je bilo v genih ECE1, IL1R2, GNPDA1, HLA-J in PYGB. Vsi polimorfizmi razen rs9261108 (HLA-J) so bili potrjeni s klasično genotipizaciji. Polimorfizem rs2258617 v genu PYGB je bil pomembno različno pogost med skupinama tako po recesivnem, kot dominantnem modelu, tako v originalni skupini preiskovancev, kot pri neodvisni skupini in je najboljši novi kandidatni gen povezan z inzulinsko rezistenco. To je prvo poročilo o uporabi metodo asociacijske študije na celotnem genomu na združenih vzorcih DNK za opredelitev petih novih polimorfizmov ali genov povezanih z inzulinsko rezistenco pri otrocih. Štirje novi lokusi, ki smo jih potrdili tudi s sekundarno validacijo, predvsem polimorfizem rs2258617 v genu PYGB, so kandidati za nadaljnje raziskave mehanizmov povezanih z inzulinsko rezistenco in morda razvojem sladkorne bolezni tipa 2.
COBISS.SI-ID: 4003720
Genetska različica c.-143T)C (rs7840156) je povezana z značilno 2-krat zmanjšanim tveganjem za rezistenco za inzulin, kot smo jo opredelili z metodo HOMA-IR oz. WBISI. Ta povezava pomembno ni bila odvisna od stopnje čezmerne prehranjenosti. Različica c.-143T)C je bila locirana v evolucijsko visoko ohranjeni regiji promotorja za gen DEPTOR, kar dodatno potrjuje pomembnost naših rezultatov. DEPTOR je bil torej opredeljen kot nov biomarker za opredelitev stanja preddiabetesa pri debelih otrocih in mladostnikih.
COBISS.SI-ID: 2775980
Raven miR-122 v jetrih je biomarker NAFLD pri odraslih. Raziskovali smo povezavo med ravnijo miR-122 v serumu in parametri jetrne presnove ter NAFLD pri predpubertetnih otrocih. Opredelili smo paramentre presnove jeter (ALT, AST in GGT) pri treh evropskih kohortah otrok (Nemčija [n = 71; starost: 11,53 ± 1,29 let; ITM z-vrednost: 2,96 ± 0,64], Italija [n = 45; starost: 9,60 ± 2,11 let; ITM z-vrednost: 3,57 ± 1,16], Slovenija [n = 31; starost: 7,53 ± 1,47 let; ITM z-vrednost: 3,66 ± 0,88]). Raven miR-122 in CK18 smo izmerili v krvnih vzorcih na tešče. Pri nemški in italijanski kohorti je bila opravljena tudi ultrazvočna gradacija NAFLD z ultrazvokom. Diagnoza NAFLD je bila postavljena pri 50 otrocih v nemški kohorti (29,6%) in pri 29 otrocih (72,5%) v italijanski kohorti. V vseh treh kohortah je raven miR-122 pozitivno korelirala z ravnjo ALT in AST ter CK18. Raven miR-122 je bila višjapri otrocih z NAFLD v primerjavi z zdravimi kontrolami. MiR-122 bi lahko bil biomarker pediatričnega NAFLD pri predpubertetnih debelih otrocih.
COBISS.SI-ID: 4637868
Namen raziskave je bil opredeliti ali uporaba algoritma, ki prekine dovajanje inzulina z inzulinsko črpalko ob nizki vrednosti krvnega sladkorja zmanjša delež hipoglikemičnih dogodkov v primerjavi z uporabo črpalke, ki tega sistema ne uporablja pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1. Uporaba algoritma, ki prekine dovajanje inzulina z inzulinsko črpalko ob nizki vrednosti krvnega sladkorja je bila povezana s pomembno zmanjšanim številom epizod hipoglikemije, čeprav se je ob tem povečal delež časa, ko je bila vrednost krvnega sladkorja zmerno povečana.
COBISS.SI-ID: 3683756
Raziskava je preučevala varnost in učinkovitost dovajanja inzulina s sistemom zaprte zanke z uporabo preučevanega algoritma med in popoldne ter ponoči po nenapovedani telesni aktivnosti pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 Dovajanje inzulina s sistemom zaprte zanke je bilo varno tako med, kot po nenapovedani telesni aktivnosti izvedeni po protokolu v bolnišničnem okolju. Vrednosti krvnega sladkorja so bile v veliki večini znotraj tarčnih, brez povečanja tveganja za hipoglikemijo.
COBISS.SI-ID: 4633772