Vzdrževalno zdravljenje s 6-merkaptopurinom (6-MP) je eden od vodilnih vzrokov za drastično povečanje stopnje preživetja pediatričnih bolnikov z akutno limfoblastno levkemijo (ALL). V študiji smo retrospektivno ovrednotili odmerke 6-MP, varnost in učinkovitost vzdrževalnega zdravljenja pri otrocih z ALL glede na starost, spol in protokol zdravljenja v obdobju tridesetih let. Pediatrične bolnike, ki so se med letoma 1970 in 2004 v Sloveniji zdravili za ALL, smo identificirali s pomočjo nacionalnega registra raka. Od 414 registriranih bolnikov jih je 320 prejelo vzdrževalno zdravljenje za ALL in smo jih vključili v končno študijsko populacijo. Iz bolniških kartonov smo pridobili informacije o starosti, spolu, protokolu zdravljenja, stranskih učinkih 6-MP in relapsu bolezni. Statistično smo ovrednotili razlike v zmanjšanju odmerka 6-MP, toksičnih učinkih 6-MP in relapsu ALL glede na spol, starost in protokol zdravljenja. Ob upoštevanju starosti in spola sta bila zmanjšanje odmerka 6-MP (p ( 0.001) in zavora kostnega mozga (p = 0.019) bolj pogosta pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z novejšimi protokoli zdravljenja, medtem ko je bilo več relapsov v starejših protokolih (p ( 0.001). Mlajši bolniki so bili bolj nagnjeni k sepsi in infekcijam (p = 0.002), medtem ko je bila osteonekroza bolj pogosta pri starejših (p = 0.001). Noben izmed preiskovanih dejavnikov pa se ni statistično značilno razlikoval med spoloma. V retrospektivni študiji, ki zajema tri desetletja vzdrževalnega zdravljenja otroške ALL v Sloveniji, so se novejši protokoli zdravljenja izkazali za bolj učinkovite, vendar tudi bolj toksične, kot starejši protokoli.
COBISS.SI-ID: 3839089
Ovrednotenje imunomodulatornih učinkov ksenobiotikov je pomemben del toksikoloških študij. Poročamo o vzpostavitvi novega in vitro testnega sistema za vrednotenje imunotoksičnosti ksenobiotikov na osnovi limfoblasotidnih celičnih linij (LCL). Za vrednotenje slednjega smo izbrali štiri znane imunomodulatorne spojine: tributilkositrov klorid, ciklosporin A, benzo(a)piren in verapamil hidroklorid ter tri imuno-inertne spojine: uretan, furosemid in manitol. Tretiranje celic LCL z imunosupresivnimi spojinami je znižalo preživetje celic. Vrednosti IC50 določene na humanih celicah LCL so odražale vrednosti IC50, pridobljene na perifernih mononuklearnih celicah. Ker nastajanje citokinov odraža odziv limfocitov na zunanje dražljaje, smo ovrednotili funkcijske odzive celic LCL z določanjem pro-vnetnih in imunoregulatornih citokinov. Naša opažanja dokazujejo, da celice LCL omogočajo zanesljivo razlikovanje med imunomodulatornimi in imuno-inertnimi spojinami. Pre-tretiranje celic LCL z imunomodulatornimi spojinami je zmanjšalo nastanek pro-vnetnih TNFα, IL-6 in imunoregulatornih IL-2, IL-4, IL-10 ter IFNγ citokinov v primerjavi z netretiranimi z ionomicinom/PMA stimuliranimi celicami. Ugotovili smo, da je pri testiranju panela desetih LCL pridobljenih iz krvi zdravih prostovoljcev ohranjena inter-individualna variabilnost v odzivu na imunomodulatorne ksenobiotike. Celice LCL tako predstavljajo novo alternativno metodo za vrednotenje imunotoksičnih učinkov ksenobiotikov.
COBISS.SI-ID: 3803505