Sinhrono stiskanje je postopek, ki zniža frekvenčni raztros zvezne valčne transformacije. Ta raziskava se osredotoča na uporabo sinhrono stisnjene zvezne valčne transformacije (SVT) z namenom identifikacije dušenja na primeru prostega odziva. Čeprav sinhrono stiskanje pripomore k boljši umestitvi po frekvenci, vrne pri identifikaciji dušenja slabše rezultate. Ta članek do podrobnosti preuči SVT in pokaže, da numerično odvajanje pri izračunu preliminarnih frekvenc vodi do frekvenčnega premika, kar poslabša identifikacijo lastnih frekvenc in dušenja sistema. Z namenom zmanjšanja frekvenčnega premika so predstavljene tri možne korekcije z uporabo različnih faktorjev: skalno odvisnega faktorja, premaknjenega faktorja in avtokoreliranega faktorja. Za izboljšanje SVT, posebej v primeru šumnega signala, sta predlagani dve izboljšavi: povprečen kriterij in proporcionalen kriterij. V zadnjem poglavju so predlagane modifikacije testirane za primer bližnjih frekvenc in s šumom obremenjenega signala. Numerično in eksperimentalno je bilo potrjeno, da v primeru šumnih signalov SVT s proporcionalnim kriterijem podaja natančnejšo frekvenčno umestitev in zagotavlja boljše rezultate kot klasična SVT.
COBISS.SI-ID: 14633755
V veliki večini primerov se eksperimentalna modalna analiza izvaja na nivoju pomikov. Ta raziskava proučuje razlike v primeru, da se izvaja na nivoju merjenja deformacij. Poleg tega pa eksperimentalno primerja tudi novi tip piezoelektričnega zaznavala.
COBISS.SI-ID: 13425947
Članek obravnava metode identifikacije prostorskega dušenja. V nasprotju z običajno uporabljenim dušenjem (modalno, proporcionalno), prostorsko dušenje omogoča strukturne modele z boljšim popisom porazdelitve (lokacije in velikosti) virov dušenja po strukturi. Metode Lee-Kim, Chen-Ju-Tsuei, Fritzen IV in metoda lokalne enačbe gibanja so v članku teoretično in eksperimentalno primerjane in preverjane. Eksperimentalno smo metode preverjali na: modalni in prostorski odrez, razlike v identifikaciji med viskoznim in histereznim modelom dušenja, na razlike v identifikaciji različnih dušilk. Za strukture, kjer je poznana enačba gibanja (plošča, nosilec), se priporoča uporabo metode lokalne enačbe gibanja. Zmogljivost ostalih metod, ki dušenje identificirajo iz polne matrike frekvenčnih prenosnih funkcij (matrika FPF), pa je kvadratično pogojena s številom merjenih točk (n), ker moramo pomeriti polno matriko FPF velikosti n x n.
COBISS.SI-ID: 14631195
Vibracijska energija se v vibrirajočih sistemih izgublja preko različnih mehanizmov pod skupnim imenom dušenje. Dušenje pretvarja vibracijsko energijo v druge oblike, kot na primer v toploto in zvok. Segrevanje materiala pogosto velja za enega največjih ponorov energije, hkrati pa je posledična sprememba temperature na nivoju milikelvinov in zelo težko merljiva. To delo predstavlja koeficient dušilne toplote: delež celotne dušilne energije, kateri se pretvori v toploto. S pomočjo tega koeficienta lahko se lahko teoretično poveže razmernik dušenja sistema s pričakovano spremembo temperature. Koeficient dušilne toplote je določen eksperimentalno s pomočjo merjenja segrevanja vibrirajočega nosilca. Na osnovi modalnega dušenja je pokazano, da izgube energije niso enake po celotni strukturi. Numerični model toplote je potrjen tudi eksperimentalno.
COBISS.SI-ID: 15482651
Z načrtovanjem dušilnih plasti lahko dosežemo povečano dušenje v izbranem delu spektra. Teoretične zveze, ki povezujejo parametre prostorskega dušenja s spektrom odziva, so za načrtovanje omejene. V delu je uveden teoretičen pristop za načrtovanje dušilnih plasti s spremembo dušenja določenega dela spektra. V pristopu začetne frekvenčne prenosne funkcije (izmerjeni ali simulirani spektralni odziv) modificiramo v želenem območju, nato pa s pomočjo metod prostorske identifikacije dušenja identificiramo zahtevano porazdelitev dušenja. V predstavljenih numeričnih simulacijah in v meritvah je pristop uspešno preverjen z Lee-Kim metodo identifikacije prostorskega dušenja. Pristop tako predstavlja orodje za načrtovanje porazdelitve dušenja v le enem koraku, kjer spektralno odvisno povečanje dušenja dosežemo z manjšo količino dušilnega materiala.
COBISS.SI-ID: 15686683