V tem članku smo predstavili rezultate raziskav tvorbe BaTiO3 iz K2Ti6O13 nano-žičk pod hidrotermalnimi pogoji. Glavni poudarek je bil na iskanju optimalnih sinteznih pogojev za nastanek BaTiO3 z veliko tetragonalnostjo. Dokazali smo, da iz K2Ti6O13 nano-žičk lahko nastane BaTiO3 samo po mehanizmu raztapljanja in precipitacije, zaradi česar nastali BaTiO3 ne ohrani oblike titanatnega prekurzorja. S pomočjo Rietveldove analize kristalne structure, Ramanske spektroskopije in DSC meritev smo potrdili, da je tetragonalnost nastalega BaTiO3 večja pri nizkih koncentracijah reaktantov in pri minimalno-potrebni koncentraciji NaOH, ter višji temperaturi (200-240°C).
COBISS.SI-ID: 28836903
Podolgovate delce (palčke) BaTiO3 smo pripravili s topotaktično transformacijo iz Na2Ti3O7 palčk pod hidrotermalnimi pogoji pri zelo nizkih koncentracijah NaOH. V nadaljevanju so bili takšni podolgovati BaTiO3 delci uporabljeni pri študiju vpliva oblike delcev na dielektričnost kompozitnih prahov 0.98MgTiO3-0.02BaTiO3, pri čemer smo ugotovili, da že v manjših koncentracijah takšni podolgovati delci zelo povečajo dielektričnost, medtem ko to ne velja za sferične delce.
COBISS.SI-ID: 29222695
V tem članku smo raziskali mehanizem in določili pogoje za topokemijsko pretvorbo v staljeni soli iz različno velikih (m, in 100-500 nm) Bi4Ti3O12 ploščic v BaTiO3 delce z ohranjeno obliko. Določili smo ključne sintezne parametre, s katerimi lahko vplivamo na preferenčno orientacijo, domensko strukturo ter posledično na feroelektrične in piezoelektrične lastnosti.
COBISS.SI-ID: 30486567
V tem članku smo raziskali, kako nestehiometričnost v Ti1+xS2 vpliva na termoelektrične lastnosti. Določili smo pogoje za doseganje velike gostote s sintranjem s pulznim električnim tokom in zmanjšanje izgube žvepla pri postopku sintranja. Za sestavo Ti1.017S2, pripravljeno pri 800°C in tlaku 200 MPa, smo dosegli najboljši termoelektrični koeficient ZT=0.32 pri 375°C
COBISS.SI-ID: 30103335
V ternarnem sistemu CaO–La2O3–TiO2 smo določili fazne relacije na zraku pri 1400 ◦C. Večfazne vzorce smo pripravljali z reakcijo v trdnem, medtem ko smo enofazne vzorce za določanje kristalnih struktur na osnovi izbranih trdnih raztopin pripravljali z obarjanjem in naknadnim žganjem. Takšen način sinteze izhodnih delcev omogoča veliko boljšo homogenost vzorcev. Faze smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo, elektronsko vrstično mikroskopijo in energijsko disperzijsko spektroskopijo. Oksidi tvorijo v ravnotežju pri tej temperaturi sedem ternarnih spojin, več trdnih raztopin, ki so obstojne v širšem koncentracijskem območju, eno večje enofazno področje na osnovi CaTiO3 trdne raztopine. V članku smo opisali strukture izbranih novih faz-trdnih raztopin na veznicah CaTiO3–Ca3La4Ti3O15 in La2TiO5–Ca3La4Ti3O15.
COBISS.SI-ID: 1536308931