Razvoj nanovlaken z elektrostatskim sukanjem je odprl nove in zanimive možnosti za regeneracijo tkiva in zdravljenje, saj omogočajo oporo celicam za rast in hkratno nadzorovano sproščanje učinkovin. V tem pregledu so podrobno opisani sam proces in parametri, ki vplivajo na izid elektrostatskega sukanja. Predstavljeni so tudi ključni problemi v zvezi s sestavo nanovlaken, vgrajevanjem učinkovin, metod za karakterizacijo in zagotavljanje kakovosti nanovlaken. Povzeta so najnovejša odkritja o odzivu celic gojenih na nanovlaknih, vključno s celično adhezijo, morfologijo, proliferacijo in mobilnostjo. Ta pregled predstavlja napredek, ki je bil dosežen v zadnjih letih na področju nanovlaken za biomedicinsko uporabo in izpostavlja glavne izzive, ki jih je še potrebno rešiti.
COBISS.SI-ID: 3820401
Parodontalna bolezen predstavlja kronično vnetje obzobnega tkiva in zmanjšano adhezijo na zobno korenino, kar vodi v napredovalo razgradnjo pozobnice in čeljustne kosti s končnim izpadom zoba. Ta pregledni članek vsebuje najnovejše informacije o patogenezi parodontalne bolezni, ki je pomembna za razvoj novih metod in dostavnih sistemov za njeno zdravljenje. Razpoložljivi pristopi zdravljenja, vključno z odstranitvijo zobnih oblog, modulacijo vnetnega odziva gostiteljica in regeneracije obzobnih tkiv, so predstavljeni skupaj z njihovimi pomanjkljivostmi. Poleg tega smo zbrali tudi zadnje dosežke na področju razvoja nanozdravil, ki predstavljajo nov pristop k boljšemu zdravljenju parodontalne bolezni. Nanozdravlia omogočajo lokalno dostavo učinkovine do določenih tkiv, celic ali subceličnih predelov v obzobnih žepih, bodisi v biofilm patogena ali gostiteljske celice, kot tudi nadzorovano sproščanje vključenih antibiotičnih ali protivnetnih učinkovin. Jasno so tudi povzeti posebni primeri nanoveziklov ali nanomaterialov v razvoju, kot so liposomi, trdni lipidni in polimernih nanodelci, nanokristli, dendrimeri in nanovlakna, za zdravljenje parodontalne bolezni. Nanovlakna so izrednega pomena zaradi svoje dvojne naloge, in sicer predstavljajo ogrodje za regeneracijo obzobnih tkiv in hkrati sproščajo učinkovino. Na koncu smo tu predstavili bodoče izzive pri razvoju nanodostavnih sistemov za izboljšano zdravljenje parodontalne bolezni.
COBISS.SI-ID: 3894641
V zadnjem času je trans-resveratrol (trans-RSV) prejel izredno pozornost zaradi svojih preventivnih in terapevtskih lastnosti. Njegova nizka biološka uporabnost je razlog za razvoj ustreznejših dostavnih sistemov, ki bi dosegli višjo klinično učinkovitost. Nekatere fizikalno-kemijske lastnosti trans-RSV še niso znane ali pa so si ugotovitve raziskav protislovne. S tem namenom ta članek zajema na novo določeno topnost in stabilnost trans-RSV pri različnih pH-jih in temperaturah. Pomembnost teh podatkov za razvoj novih dostavnih sistemov je predstavljena na primeru novih nanovlaken z vgrajenim trans-RSV. V kislem pH je trans-RSV stabilen, medtem ko je njegova degradacija začela eksponentno naraščati nad pH 6,8. Z namenom, da bi pridobili ustrezne podatke, je potrebno posebno pozornost nameniti podaljšanim sproščanjem ali biološkim testom na celičnih linij. Vse meritve so bile izvedene z validirano UV/VIS spektroskopijo, HPLC in na novo razvito metodo z UPLC. Specifičnost je je bila potrjena pri metodah izvedeni s HPLC in UPLC, medtem ko so meritve s pomočjo UV/VIS spektroskopije povzročile lažno višje koncentracije trans-RSV pri pogojih, pod katerimi trans-RSV ni bil stabilen (alkalni pH, svetloba, povišana temperatura). Študija je zanimiva zato, ker opozarja na pomen skrbno izbranih eksperimentalnih pogojih, njihovih vplivov na trans-RSV stabilnost in predstavlja posledice, ki jih imajo ti za razvoj oblikovanja novih pripravkov, skladiščenje in vzdrževanje terapevtskih odmerkov. Članek je prejel izjemen odziv bralcev po svetu, saj je bil od objave v 10 mesecih ogledan več kot 1000-krat
COBISS.SI-ID: 3848561