Namen študije je identificirati produkte biorazgradnje vinkristina, protirakave zdravilne učinkovine rastlinskega izvora. Poskus biotransformacije smo izvedli z uporabo aktiviranega blata iz čistilne naprave na dveh koncentracijskih ravneh, z dodanim virom ogljika in brez njega. Analizo vzorcev smo izvedli s tekočinsko kromatografijo ultra visoke ločljivosti, povezano s hibridnim masnim spektrometrom kvadrupol-Orbitrap. Za odkrivanje, napovedovanje in identifikacijo TP-jev smo uporabili metodološke principe netarčne analize, pri čemer smo potrdili uspešnost uporabe nekomercialnih algoritmov, kot sta MZmine 2 in EAWAG-BBD Pathway Prediction System. Med enajstimi TP-ji vinkristina smo za devet spojin predlagali kemijske strukture.
COBISS.SI-ID: 30696231
Namen. Da bi določili učinkovito terapevtsko okno elektrokemoterapije, smo analizirali farmakokinetične parametre bleomicina pri starejših bolnikih. Metode. V prospektivni klinični študiji pri zdravljenju tumorjev z elektrokemoterapijo so bili po bolusni intravenski injekciji bleomicina (15.000 ie / m2) zbrani vzorci krvi pri bolnikih, starejših od 65 let. V serumskih vzorcih smo izvedli kvantitativno analizo bleomicina s tekočinsko kromatografijo, povezano z masno spektrometrijo visoke ločljivosti. Na podlagi izmerjenih serumskih koncentracij smo določili farmakokinetične parametre izločanja bleomicina. Rezultati. Farmakokinetična analiza je pokazala monofazno krivuljo očistka seruma s počasnim izločanjem bleomicina, ki je manjše od 500 ml / min in z razpolovnim časom 30 minut. Sklepi. Počasno monofazno izločanje bleomicina iz seruma pri starejših bolnikih pomeni daljše terapevtsko okno za elektrokemoterapijo, t.j. od 8 do 40 minut ali celo dlje po injiciranju bleomicina. Vendar pa lahko podaljšane terapevtske koncentracije bleomicina v serumu izzovejo morebitne škodljive stranske učinke, kot so pljučna fibroza ali obsežna nekroza tumorjev zaradi privzema toksičnega bleomicina v tumorje. S tem bi lahko predlagali znižanje terapevtskega odmerka bleomicina, zlasti pri starejših pacientih.
COBISS.SI-ID: 32555993
Biorazgradljivost etopozida smo spremljali v seriji eksperimentov z aktivnim blatom, v prisotnosti ali odsotnosti sintezno pripravljenih odpadnih vod, ki vsebujejo hranila, soli in pri dveh koncentracijah aktivnega blata. Temeljni poudarek te študije je bil preučevanje produktov biotransformacije etopozida s tekočinsko kromatografijo ultra visoke ločljivosti, povezano s hibridnim masnim spektrometrom kvadrupol-Orbitrap. Za odkrivanje, napovedovanje in identifikacijo TP-jev smo uporabili metodološke principe netarčne analize, pri čemer smo potrdili uspešnost uporabe nekomercialnih algoritmov, kot je MZmine. Predlagali smo pet TP-jev etopozida, od katerih so štirje prvič opisani v znanstveni literaturi. Čeprav kemijskih struktur teh novih spojin ni mogoče potrditi zaradi neobstoja referenčnih standardov, se njihove molekulske formule lahko uporabijo za tarčno analizo v študijah pojavnosti v okolju.
COBISS.SI-ID: 29521959
Bleomicin je citotoksični antibiotik, ki ‘in vivo’, pa tudi ‘in vitro’ kelira z različnimi kovinami in z različno afiniteto do le-teh, najbolj izrazita pa je tvorba kompleksov s Cu2+. Poleg tega se ta citotoksični antibiotik nahaja v obliki zmesi večih strukturno podobnih frakcij z molekulskimi masami 1400 – 1500 Da, ki z ionizacijo z razprševanjem v električnem polju 2-krat in večkrat ionizirajo, kar še dodatno oteži LC-MS analizo. Farmakoterapija z bleomicinom je doslej temeljila na zgolj eksperimentalnih podatkih o učinkovitosti izbranih odmerkov, medtem ko je bila njegova farmakokinetika nerazložena. Razlog je bil v odsotnosti specifične in občutljive analizne metode na osnovi masne spektrometrije, za njegovo določanje v bioloških tkivih. Kljub kompleksnosti in zahtevnosti tovrstne analitike, nam je uspelo razviti analizno metodo na osnovi tekočinske kromatografije povezane z masno spektrometrijo visoke ločljivosti. Tako smo prvi laboratorij v svetovnem merilu, ki je razvil in validiral analizo bleomicina v serumu in tumorjih.
COBISS.SI-ID: 29600039
Cilj te raziskave je bil identificirati in vitro metabolite I. in II. faze metabolizma treh novih psihoaktivnih substanc: α-pyrolidinovalerofenona (α-PVP), metilenedioksipirovalerona (MDPV), and metedrona z uporabo humanih jetrnih mikrosomov in humanega jetrnega citosola. S pomočjo tekočinske kromatografije skopljene s kvadrupolnim masnim analizatorjem in detektorjem na čas preleta ionov smo identificirali naslednje spojine: 6 metabolitov I. faze in 2 glukuronida za α-PVP, 10 metabolitov I. faze, 6 glukuronidov in 2 sulfata za MDPV, ter 5 metabolitov I. faze za metedron.
COBISS.SI-ID: 28755495