Knjiga odkriva povezanost dveh pojavov sodobnega sveta, religioznosti in potrošništva. Pogosto se poudarja kvarni vpliv modernizacije in potrošniške kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne religioznosti v (post)moderni japonski družbi kaže na skrivnost nekakšnega sožitja. Avtorica knjige poišče ključ do sociološkega razumevanja religije v potrošniški družbi v religioznih pojavih laičnih religioznih udeležencev, v t. i. ljudski religioznosti, ki jo analizira v družbenoekonomskih in političnih kontekstih od zgodnjemoderne do sodobne (postmoderne) japonske družbe. Knjiga izhaja iz Webrove teze, s pomočjo katere je predvidel, da bo zatonu monoteističnih profetskih religij na zahodu sledil (oz. se vrnil) »politeistični vsakdan« Pokaže, kako je japonska tradicionalna pluralna religiozna konstelacija »dopuščala« ljudsko religioznost v njenih tuzemskih interesih in praktičnih koristih, »imanentističnemu« pojmovanju božanstev in v eklektičnem, neafiliacijskem prakticiranju religije, s čimer je ta imela ugodno spodbujevalno vlogo v modernizacijskih procesih.
COBISS.SI-ID: 277940992
Članek temelji na analizi klasične kitajske logike. Pri tem gre za termin, ki se nanaša na antične diskurze, ki so se razvili še pred integracijo pomembnih zunanjih vplivov, in so se razvijali na Kitajskem do obdobja prve združitve kitajske države, do katere je prišlo pod okriljem dinastije Qin (222 pr.n.št.). Izhajajoč iz predpostavke, po kateri vsebuje logika tako univerzalne, kot tudi kulturno pogojene elemente, avtorica opisuje, analizira in evalvira zgodovinsko ozadje kitajske logike, osrednje šole kitajske logične miselnosti, trenutno stanje raziskav na tem področju, ter osrednje koncepte in metode, ki so se uporabljale v diskurzih klasične kitajske logike. Poudarjena je tudi tesna povezava med kitajsko logiko in kitajskim jezikom. Članek nazorno pokaže, da je bila logična miselnost na Kitajskem tesno povezana z jezikom, in sicer zlasti na področju semantike. Poleg tega je bila klasična kitajska logika tesno povezana tudi z etiko, kar pa nikakor ne pomeni, da v besedila, ki na prvi pogled ne sodijo na področje metafizike in etike, ne vsebujejo logičnih ali metodoloških idej.
COBISS.SI-ID: 57377634
Prispevek izhaja iz raziskovanja sodobnih adaptacij staroindijske tehnike čuječnosti. Avtorica opozarja na pojav posredne travme med znanstvenimi raziskovalci katastrof (n.pr. požari, potresi) in osvetljuje oziroma predstavlja nove načine, kako preprečiti ali omejiti posredno travmatizacijo. Prispevek raziskuje, kako lahko čuječnost, umeščena v širši okvir budističnega diskurza, pomaga raziskovalcem katastrof, da v travmatskih pogojih optimalno funkcionirajo. Prakso čuječnosti predstavi v njenih budističnih izhodiščih, s poudarkom na razumevanju minljivosti, vzrokov trpljenja, ter pomena nenavezanosti. Utemeljuje relevanco takšnega razumevanja čuječnosti za raziskovalce katastrof in prikazuje, kako lahko praksa čuječnosti, s pozornim zavedanjem zunanjih in notranjih izkušenj ob katastrofah, doprinese k večji prožnosti in vzdržljivosti raziskovalca. Prispevek predstavi na inovativni način prakso čuječnosti v kontekstu raziskovanja katastrof in posledične travme raziskovalcev.
COBISS.SI-ID: 58291554
Napredek v prometu in komunikacijski tehnologiji ter rastoča turistična industrija vplivajo na izjemno rast romarskega turizma po vsem svetu. Kljub temu se presenetljivo malo raziskav posveča vlogi, ki jo imajo turistične agencije in njihovi strokovni vodje v organizaciji, izvedbi in celo v transformaciji romanja kot religiozne prakse. V članku preverjam vlogo turističnih agencij in vodičev kot posrednikov med ljudmi in duhovniki. V Sloveniji turistične agencije ponujajo romanje pod vodstvom t.i. "duhovnih vodij"-duhovnikov, ki so vse bolj priljubljeni kot vodje romarskih skupin. Katoliška cerkev in turistične agencije so skupaj zmožne ponuditi dokaj lagodno romanje z duhovno oskrbo, s čimer prispevajo k oživitvi religiozne prakse v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 57940322
Članek poskuša predstaviti duhovno-idejne sisteme Azije skozi prizmo primerjalne religiologije oziroma skozi kritiko dominantnih teoloških pristopov zahodne tradicije. Avtor prispevka kritizira Qualov radikalno-konstruktivistični pristop k razumevanju religije. Prispevek se deli na dva dela. V prvem delu postavi avtor pod vprašaj Qualovo razlikovanje med kognicijo in nekognicijo, pri čemer trdi, da nekatere ugotovitve s področja sodobne kognitivne znanosti (zlasti t. i. utelešenih in udejanjih pristopov) dokazujejo, da sta omenjena vidika veliko bolj tesno povezana, kot se je to zdelo prej. V drugem in veliko pomembnejšem delu pa avtor dokazuje, da je Qualov pogled na religije izrazito teističen in da skuša vse alternativne pristope in pojmovanja (zlasti tista, ki so se razvila in uveljavila v vzhodnoazijskih religijskih tradicijah) stlačiti pod skupni naziv »mistične filozofije«. Članek se zaključi s trditvijo, da obe obravnavani tematiki igrata pomembno vlogo v Qualovi argumentativni verigi in da bi zato lahko močno omajali njene zaključke.
COBISS.SI-ID: 59215202