Monografija predstavlja poglobljeno raziskavo specifičnih posebnosti tradicionalnih kitajskih teorij države in ideologij. V tem kontekstu je osredotočena na analizo najvplivnejših diskurzov klasične idejne zgodovine. V glavnem obravnava konfucianizem, ki je (po dinastiji Han, t.j.260 pr.n.št – 220) skozi vso tradicionalno in pred-moderno kitajsko zgodovino predstavljal osrednjo uradno državno doktrino. Knjiga pa obravnava tudi druge diskurze, ki so bili na tem področju pomembni, kot na primer državne teorije osrednjih predstavnikov Moistične in Legalistične šole ter Šole imen. Poleg tega bralcu nudi tudi obširno predstavitev daoističnih izhodišč, ki so bili v glavnem opredeljeni z negacijo državnih inštitucij. Uvodoma knjiga obravnava osrednje probleme in vprašanja, ki opredeljujejo metodologijo medkulturnih raziskav. Avtorica izhaja iz predpostavke, po kateri se je potrebno raziskovanja kitajske filozofije v prvi vrsti lotevati skozi prizmo kitajskega jezika in avtohtonih besedil. Uporaba primarnih virov v kitajščini nam pri tem namreč nudi možnost globljega in celovitejšega vpogleda v ustroj vprašanj in izhodišč, ki konstituirajo predmet raziskav. Na začetku monografije avtorica vzpostavi teoretsko ogrodje raziskave, nadaljuje z analizo klasičnih kitajskih teorij države, nudi vrsto dokazov za njihovo vključevanje v različne civilne zveze in organizacije, ter konča z diskusijo o vplivih klasičnih diskurzov na sodobne ideologije.
COBISS.SI-ID: 273282304
Znanstvena monografija, ki je izšla pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani, sodi v opus štirih del Zgodovina Kitajske. Prva poglavja knjige Tuje dinastije in trdnost kitajske tradicije časovno sovpadajo z zadnjimi poglavji prejšnje monografije istega avtorja, ki nosi naslov Veličina tradicionalne Kitajske. Zadnja poglavja prejšnje knjige namreč obravnavajo kitajsko dinastijo Song, medtem ko obravnava pričujoča monografija države, ki so jih v času dinastije Song po kitajskem vzoru v severni Kitajski ustanavljala različna tuja ljudstva, ki so se polastila delov kitajskega ozemlja. V nadaljevanju knjige se avtor osredotoča na analizo nastanka in širitve mongolske države ter na obdobje vladanja mongolske dinastije Yuan na Kitajskem. Sledi podrobnejši prikaz dinastije Ming, ki je nasledila mongolsko vlado in vladala vse do sredine XVII. stoletja. Ker predstavlja dinastija Ming obdobje polnega razvoja tradicionalne kitajske družbe, zajema zgodovinski opis dogajanj le manjši del teksta, medtem ko je večina posvečena tematski obdelavi posameznih vidikov delovanja tradicionalne družbe. Tako naj bi bralci dobili prav na primeru dinastije Ming bolj celovito podobo razmer, značilnih za tradicionalno družbo.
COBISS.SI-ID: 274964480
Osrednjo problematiko pričujočega prispevka predstavlja Umetniško gibanje ′85, ki je pridobilo sloves prvega večjega avantgardnega gibanja umetnosti na Kitajskem. Gibanje, ki se je pojavilo sredi osemdesetih let 20. stoletja, je definiralo estetske temelje in identiteto kitajske sodobne umetnosti, karakteristično kitajski globalizacijski družbi na prelomu 21. stoletja. V prispevku je z upoštevanjem specifičnosti kitajskega kulturnega in političnega konteksta podrobneje analiziran koncept humanizma (renwen 人文) in ideje (guannian 觀念). Tako duh humanizma z racionalistično konotacijo kot želja po revoluciji v ideji sta postali dve vodilni tendenci, ki sta formirali specifiko kitajskega avantgardnega gibanja in njihovega umetniškega izražanja. V nadaljevanju prispevka avtorica prikaže tudi, da Umetniško gibanje ′85 ne moremo obravnavati kot svojsko gibanje lastno specifičnim družbeno-političnim izzivom 80. let, temveč ga je potrebno umestiti v širši kontekst t.i. »modernizacijskega projekta kitajske umetnosti«, ki se je začel izvajati na pragu 20. stoletja. Avantgardno gibanje v 80. letih je bilo namreč globoko zakoreninjeno v reformnem gibanju iz začetka 20. stoletja in v prepričanju, da je kulturna »zaostalost« več tisoč let trajajoče kitajske tradicije glavni vzrok za nerazvitost kitajske družbe in s tem nezmožnost prilagoditve modernim tendencam sodobne družbe.
COBISS.SI-ID: 56412514
Članek obravnava dve okrožji na jugovzhodu mesta Kjoto, ki sta znani po tem, da tam živijo ljudje marginalizirani zaradi različnih razlogov. Raziskava temelji na kratkem terenskem delu in se osredotoča na dve glavni skupini, ki živita v Kjotskem buraku območju in blizu njega: burakumin (ali eta ljudje) in zainichi Korejci. Prav tako raziskava predstavlja njihov način življenja kot marginalne skupnosti in načine, kako se spopadajo z diskriminacijo. Članek podrobneje obravnava tudi razvoj v buraku območju in se osredotoča predvsem na pomembno vlogo procesa machi-zukuri v osvobodilnih gibanjih v teku 20. in 21. stoletja. Raziskava si tudi ogleda odnose med tema dvema diskriminiranima skupnostma. Tako članek tudi izziva ideje, da lahko vključevanje v proces oblikovanja skupnosti ene skupine služi kot izkušnja za druge marginalne skupnosti v sodelovanju z mesti in lokalnimi samoupravami.
COBISS.SI-ID: 56678242
Namen članka je dvojen: prvič, na osnovi upoštevanja in vključevanja kolasičnih indijskih (zlasti budističnih) metodologij, nudi splošni pregled preporoda prvoosebnih metodologij v kognitivnih znanostih, s posebnim poudarkom na krožnem procesu naturalizacije fenomenologije in fenomenologizacije narave. Drugič, skuša prikazati, kakšne teoretske (konceptualne) in praktične (eksistenčne) implikacije naj bi imeli fenomenološki pristopi za sodobno razumevanje narave in zavesti ter dokazuje, da bi lahko meditativno-kontemplativne tehnike, kakršne so se razvile zlasti v budistični tradiciji, pri tem igrale ključno vlogo. Rezultati: verifikacija predpostavke, po kateri za uspešno integracijo fenomenoloških in znanstvenih pristopov razvoj trdnih naturalističnih osnov za fenomenologijo ne zadošča. Pri tem je namreč prav tako (če ne celo bolj) pomemben proces fenomenološke kontekstualizacije znanosti, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za teoretsko utemeljevanje (premik od raztelešenih do utelešenih modelov) in za našo eksistencialno naravnanost do narave in zavesti (aktivno gojenje ne-dualnih načinov bivanja). Širše teoretsko ogrodje, katerega nam nudi krožna izmenjava med naravoslovjem na eni in fenomenološko-kontemplativnimi tradicijami (zlasti budizmom) veliko doprinese k bolj holističnim konceptualizacijam znanosti, ki bodo na ta način bolj v skladu s kibernetsko idejo znanosti drugega reda, in ki bodo hkrati osnovane na tesni povezavi med (abstraktno) refleksijo in (živetim) izkustvom.
COBISS.SI-ID: 55966306