Konfucijanski preporod, ki se kaže v idejni struji Modernega konfucijanstva, spada k najpomembnejšim teoretskim strujam sodobne kitajske filozofije. Knjiga predstavlja to strujo skozi optiko druge generacije Modernega konfucijanstva – Mou Zongsana, Tang Junyija, Xu Fuguana in Fang Dongmeija. Ti teoretiki izhajajo iz predpostavke, po kateri lahko tradicionalno konfucijanstvo kot specifično kitajski družbeni, politični in moralni sistem v obliki, prilagojeni potrebam sodobnega časa, služi kot osnova za etično izpopolnjeno moderno življenje. V tej nadvse aktualni monografiji podaja Jana Rošker argumentirano utemeljitev predpostavke, po kateri lahko prevzame posodobljeno konfucijanstvo pomembno vlogo kot ena izmed pomembnih svetovnih kulturnih dediščin, ki podpirajo in pospešujejo preoblikovanje novo nastajajočega kulturnega sistema, primernega sodobnemu času.
COBISS.SI-ID: 59249762
Li Zehou sodi med najvplivnejše kitajske filozofe post-maoističnega obdobja. Njegov pojem subjektnosti (oz. takim. subjektalnosti, zhutixing) je izjemno pomemben za aktualne razvoje znotraj sodobne kitajske filozofije. Ta pojem spada k osrednjim konceptom Lijevega teoretskega sistema. S svojimi analizami in interpretacijami tega koncepta je Li nadgradil možnosti reševanja problema sebstva znotraj post-revolucionarnega modernizma. Pričujoči članek analizira njegove teoretske osnove, izpostavi njegov pomen v okviru sodobne kitajske teorije in pokaže, zakaj in na kakšen način predstavlja izziv za novo redefinicijo humanizma. Skozi večplastno primerjalno perspektivo avtorica razloži, zakaj subjekt, ki je osnovan na Li Zehojevi interpretaciji »subjektalnosti«, nima zgolj potenciala za transformiranje (post)moderne alienacije v resnično »stanje človeka«, t.j. v duhovno izpopolnjeno družbo avtonomnih individuumov, temveč lahko tudi zapolni prevladujoči vakuum vrednot.
COBISS.SI-ID: 66184546
Pričujoči članek predstavi in obrazloži osrednje probleme, povezane s specifiko klasične kitajske logike. Ta izraz se nanaša na antične diskurze, ki so se razvili preden se je kitajska filozofija modificirala zaradi pomembnih zunanjih vplivov, in ki so svoj vrhunec doživeli še pred združitvijo vsekitajske države, do katere je prišlo v obdobju dinastije Qin (221 pr.n.št.). Izhajajoč iz predpostavke, po kateri logika vsebuje tako iniverzalne, kot tudi kulturno pogojene elemente, avtorica opisuje zgodovinsko ozadje kitajske logike, najpomembnejše šole kitajske logične miselnosti in trenutno stanje raziskav na tem področju. V članku se posveča tudi analizi osrednjih konceptov in metod, ki so bile uporabljene v klasični kitajski logiki. Poudarek je tudi na tesni zvezi med kitajsko logiko in kitajskim jezikom.
COBISS.SI-ID: 57377634
V zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja postaja preporod konfucijanstva v vzhodnoazijskih regijah vse pomembnejši. Ponovna oživitev njegove raznovrstne idejne in kulturne dediščine postaja v teh regijah vse vplivnejša. Idejno ozadje konfucijanstva pa sodi k osrednjim temam teoretske struje modernega konfucijanstva, ki se uvršča k najpomembnejšim diskurzom sodobne Vzhodne Azije. Njegovo zmožnost, da uravnoveša družbo in da je združljiv s kapitalističnim sistemom, pogosto primerjajo s funkcijami, ki jih je po Webru prevzela protestantska etika. V sodobni sinologiji se pogled na konfucijanstvo imenuje »post-konfucijanska hipoteza«. Problematizacija t.i. »vakuuma vrednot« v sodobni Vzhodni Aziji in njegova povezava z družbenim znanjem ter s transformacijo njegove strukture, njegovih vlog ter funkcij nam lahko služi kot dober primer posledic eksplozivnih družbenih sprememb. Vse to nas med drugim napeljuje na vprašanje o tem, ali je model modernizacije konfucijanstva sploh sposoben generirati ne-individualistično inačico modernosti. Izhajajoč iz te hipoteze bo obravnavani članek prikazal dejstvo, da je povezava med individualizmom in modernostjo, ki v večini klasičnih zahodnih teorij modernizacije velja za intristično oziroma nujno, v resnici zgolj rezultat zahodnih zgodovinskih paradigem.
COBISS.SI-ID: 58175330
Monografija je prvo delo v slovenskem jeziku, ki obravnava kitajsko umetnostno zgodovino in kot taka predstavlja pionirsko delo na področju kitajske umetnostne zgodovine v slovenskem prostoru. Monografija obravnava grobno umetnost kitajske dinastije Han (206 pr. n. š.–220 n. š.), pri čemer se osredotoča na odraz kitajskega tradicionalnega kozmološkega sistema – predvsem teoriji yin-yang wuxing in 'pokrivajočega neba' – v arhitekturni zasnovi in ikonografski kompoziciji grobnic s poslikavo. Pri tem se ne osredotoča zgolj na umetniške in kozmološke razsežnosti grobne umetnosti dinastije Han, ki so imele merodajen vpliv na razvoj kulturnih, družbenih in ideoloških (ter s tem tudi političnih) vidikov omenjenega obdobja, temveč tudi na analizo umetniških kompozicij, ki zrcalijo starodavni kitajski pogled na svet in sovpadajoče religiozne ter filozofske predstave, v povezavi s tem pa tudi strukturo družbenega reda Kitajske na prelomu našega štetja. Posebej dragocena je pri tem falzifikacija teze, ki je doslej prevladovala v kitajski umetnostni zgodovini, in po kateri naj bi motiv lotosovega cveta na stropih grobnic dinastije Han predstavljal simbol, »uvožen« iz izvorno indijskega budizma. S komparativno analizo slikovnega in primarnega tekstualnega gradiva avtorica nazorno prikaže, da lotos nikakor ne predstavlja zgolj budističnega motiva, temveč je globoko ukoreninjen v zgodnji kitajski tradiciji in se je kot tak najverjetneje razvil iz motiva sonca.
COBISS.SI-ID: 287905024
Pogosto se poudarja škodljive vplive modernizacije in potrošniške kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne religioznosti v (post)moderni japonski družbi kaže na skrivnost nekakšnega sožitja. Avtorica knjige poišcˇe kljucˇ do razumevanja religije v potrošniški družbi v t.i. ljudski religioznosti, ki jo analizira v družbenoekonomskih in politicˇnih kontekstih od zgodnjemoderne do sodobne japonske družbe. Pokaže, kako je japonsko pluralno religijsko polje, ob uradni religiji, »dopušcˇalo« ljudsko religioznost v njenih tuzemskih interesih in prakticˇnih koristih, »imanentisticˇnemu« pojmovanju božanstev in v eklekticˇnem, neafiliacijskem prakticiranju religije, s cˇimer je ta imela ugodno spodbujevalno vlogo v modernizacijskih procesih. Z empiricˇno raziskavo potrošniškega prostora priljubljenega templja Togenuki jizoŻ v središcˇu Tokia pokaže, kako nakupovanje obleke in hrane z religioznimi simboli (na številne praznicˇne dni templja), služi potrjevanju družbenih identitet in vzpostavljanju zacˇasnih skupnostnih kontekstov, v katerih se dokaj regularno vršijo religiozne prakse in krepi verovanje, ki stoji za religioznimi simboli.
COBISS.SI-ID: 277940992
Ideja, da je Japonska etnično homogena nacija, je bila v zgodovini močno prisotna, zaradi česar so tujci v povojni japonski družbi predstavljali »problem«. V zadnjih letih pa sta povečano število priseljencev in močnejši pritisk na državo, da prepozna svojo raznolikost, preusmerila pozornost k ideji »multikulturne Japonske«. Ta prispevek tako preučuje, kako v ospredje prihaja ideja o »večkulturnem sobivanju«, in se osredinja na integracijo tujcev na Japonskem. V ospredju tega procesa je na Japonskem že dolgo prisotna korejska manjšina, v zadnjih letih pa so družbi v izziv tudi prihodi novih priseljencev, med drugim iz Južne Koreje.
COBISS.SI-ID: 40763437
Prispevek je prvo poglavje monografije o čuječosti in edukaciji. Najprej oriše tradicionalne budistične in sodobne konceptualizacije čuječnosti in njene aplikacije v sodobnem svetu in nato predstavi glavne metodološke probleme, ki so se pojavili v procesu kulturne dekontekstualizacije in rekontekstualizacije čuječnosti iz budističnega v sodobni zahodni diskurz. Pri tem prispevek kritično raziskuje metodološke pristope pri sodobnih raziskavah čuječnosti ter se pri tem osredotoča na epistemološka razhajanja med tradicionalnimi budističnimi predstavitvami čuječnosti in sodobnimi zahodnimi konceptulizacijami le-te, ki izhajajo predvsem iz terapevtskih kontekstov in zahodnih konstruktov znanja. Prispevek razvije širšo zasnovo za sodobno zahodno konceptualizacijo čuječnosti, in pri tem črpa iz strukturalnih budističnih filozofskih sistemov, zasnovanih na etiki. Pri tem prispevek predstavi pomen takšnega širše zasnovanega razumevanja čuječnosti za njene aplikacije v edukaciji kakor tudi za razvijanje novih pristopov pri raziskovanju družbenih, okoljevarstvenih in drugih sodobnih problemov.
COBISS.SI-ID: 63814498
Članek sledi razvoju konfucijanske misli na Japonskem in pokaže, kako je konfucianizem s svojim osrednjim konceptom poti ostal idejni temelj japonskih intelektualnih krogov, pri čemer je doživel številne transformacije in reinterpretacije. Nova nacionalna država, ki so jo vzpostavili revolucionarji v obdobju Meiji, je na vsebinski ravni postala prav zmes različnih idejnih smeri. Mejdžijevska država je bila moderna, industrijska in tehnološko napredna država, ki se je v svojem temelju identificirala s cesarskim sistemom in šintoistično tradicijo, njeno institucionalno ogrodje pa je skupaj držala trdna konfucijanska ideologija. Članek je zato pomemben za razumevanje, kako se moderne koncepcije narodov izoblikujejo z reinterpretacijo navideznih tradicij, kar velja enako za slovenski narod.
COBISS.SI-ID: 63165026
Članek preučuje različne pojmovne ustreznice termina »mir« v klasičnih in tradicionalnih kitajskih kontekstih. Še posebej se posveča pojmu an in ga analizira tako, da vpelje koncept etične prostorskosti. Analiza tega koncepta izpostavi specifično razumevanje prostorskega pojma miru na treh ravneh, na ravni osebe, države in narave.
COBISS.SI-ID: 1539242180