Od začetka 20. stoletja dalje je bila čuječnost postavljena v sam center modernega budizma in je pogosto predstavljena kot bistvo budistične doktrine in prakse. V zadnjih desetletjih se čuječnost izjemno hitro širi po vsem svetu, vendar predvsem kot sekularna metoda, popolnoma izvzeta iz svojega izvornega budističnega konteksta, ter se uporablja v terapevstki vlogi ali pa kot sredstvo za izboljšanje počutja. Prispevek raziskuje koncept čuječnosti skozi zgodovino in skuša identificirati glavne parametre, ki so pogojevali spremembe v konceptualizaciji in aplikacijah te starodavne budistične kontemplacijske metode — od njenih začetkov pred več kot 2500 leti pa do danes. Posebna pozornost je namenjena zgodovinskemu obdobju kolonizacije, ko so se budistične tradicije soočile s takratnimi evropskimi diskurzi, in kako je to srečanje porodilo moderni budizem. V kolonialnem obdobju, predvsem v Burmi, so se odzvali na kolonizacijo s konstruktom modernega budizma, ki je postavil meditacijo v samo središče budizma in tako ustvaril potrebne pogoje za njeno popularizacijo in kasnejšo sekularizacijo, ki smo ji priča od zadnje polovice 20. stoletja dalje. Preko predstavitve zgodovinskega razvoja čuječnosti prispevek raziskuje, kako lahko kritično zavedanje zgodovinskih pogojev in okoliščin doprinese k boljšemu razumevanju dandanašnje izjemne širitve aplikacij čuječnosti po svetu. V 21. stoletju je čuječnost postala tudi predmet znanstvenih raziskav in pri tem so se odprla številna vprašanja v zvezi z njeno konceptualizacijo, intepretacijo ion aplikacijo. Prispevek ugotavlja, da lahko poznavanje konceptualizacije in vloge čuječnosti v različnih zgodovinskih kontekstih in diskurzih doprinese k razvoju pristopov in metod pri znanstvenih raziskavah.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 57103970Ta mednarodni zbornik sta uredili Jana Rošker (vodja programske skupine) in Nataša Visočnik (članica programske skupine). Vsaka od njiju je v zborniku objavila tudi lasten prispevek, Jana Rošker pa še spremno študijo oziroma uredničino spremno besedo. Poleg njiju sta svoje prispevke v zborniku objavila še dva člana programske skupine, namreč Helena Motoh in Luka Culiberg. Izhajajoč iz različnih področnih perspektiv poskuša pričujoča monografija osvetliti tako imenovani konfucijanski preporod, ki se je uveljavil ob koncu dvajsetega stoletja in sodi k najpomembnejšim azijskim ideologijam modernizacije. Ta preporod se najjasneje kaže v filozofski struji modernega konfucijanstva. Knjiga nudi nove vpoglede v strukturo kulturne pogojenosti azijskih družb in predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju političnih, ekonomskih in kulturnih odnosov med »zahodnimi« in vzhodnoazijskimi državami. Njihovi avtorji so bili prepričani, da so avtohtone vzhodnoazijske idejne tradicije popolnoma neprimerne in celo nezdružljive s procesi modernizacije. Večina klasičnih zahodnih teorij modernizacije predpostavlja, da bi vzhodnoazijske regije morale odpraviti konfucijanstvo, če bi se želele uvrstiti med razvite, dinamične in modernizirane družbe. Webrova teza o tem, da je samo ideologija, h kakršnim sodi protestantska etika, lahko nujni faktor v razvoju in širitvi modernizacije, je v ostrem kontrastu s teorijami modernih konfucijancev, ki trde, da je konfucijanstvo v marsikaterem pogledu še primernejše za razvoj modernizacijskih procesov.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 59146594V predavanju, ki ga je na povabilo Latvijskega združenja za antropologijo (Latvian Anthropology Association) 21.5.2015 izvedla na Latvijski univerzi (University of Latvia) v Rigi, je avtorica predstavila del ugotovitev svoje dvoletne podoktorske raziskave (financer Japanese Society for Promotion of Science, gostiteljska institucija Sophia University v Tokiju) o vlogi japonskih budističnih duhovnikov pri soočanju s posledicami velikega potresa, cunamija in jedrske nesreče, ki so leta 2011 prizadeli severovzhodno Japonsko. T.i. trojna katastrofa ni povzročila le ogromne izgube človeških življenj ter uničila domove in lokalno ekonomijo temveč je – skozi smrt in prisilno razselitev – tudi globoko zarezala v družinske in skupnostne vezi. Podobno kot pri drugih tovrstnih nesrečah, se o izkušnjah preživelih govori pretežno v besednjaku travmatiziranih žrtev. Skozi analizo podpornih dejavnosti japonskih budističnih menihov ter njihovih koncepcij pravilne oskrbe preživelih posameznikov in skupnosti, je predavateljica predstavila alternativne poglede vse bolj globalnim medicinskim in družbenim diskurzom travme ter okrevanja po travmatičnih dogodkih. Pri razumevanju potreb preživelih budistični duhovniki izhajajo tako iz svoje tradicionalne pozicije specialistov za pogrebne in spominske rituale kot tudi iz prizadevanj v zadnjem desetletju in pol, da se oblikuje in vzpostavitvi budistična psihosocialna pomoč. Njihov pristop temelji na načelu “lajšanja trpljenja s (tiho) prisotnostjo”, ki kreativno združuje budistične predpostavke o vseprisotnosti trpljenja, sočutju itd. z nekaterimi tehnikami zahodnega svetovanja.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 57789794Mateja Petrovčič je v letu 2015 pridobila Glavni certifikat za vodjo izpitnega centra HSK, ki ga izdaja Hanban, Agencija za jezik Ministrstva za izobraževanje Ljudske republike Kitajske. V skladu z novimi določili je tako edina oseba v Sloveniji, ki ima pravico biti glavni organizator izpitnega centra HSK v tej regiji. HSK (Hanyu Shuiping Kaoshi) je mednarodno priznan izpitni sistem za kitajščino kot tuji jezik. Izvaja se na Kitajskem in širom po svetu. Izpitni centri so objavljeni na Hanbanovi spletni strani, http://www.chinesetest.cn/getkdinfo.do?id=102, podatki za slovenski izpitni center se nahajajo na strani http://www.chinesetest.cn/getkdinfo.do?id=102.
D.10 Pedagoško delo
Znanstvena revija Asian Studies (do 2013 Asian and African Studies) izhaja na Oddelku za azijske študije na FF UL od leta 1997. Je mednarodno prepoznavna interdisciplinarna revija, posvečena raziskavam azijskih družb in kultur. Dvakrat letno objavlja rezultate znanstvenih raziskav, izbrane v strogem dvojnem recenzentskem postopku; objavljeni članki sodijo na najvišjo raven akademske odličnosti. Revija objavlja prispevke, ki vsebujejo analize in interpretacije osrednjih pogojev, ki opredeljujejo sodobne družbene stvarnosti azijskih regij (zlasti Kitajske, Japonske, Koreje in Indije). Osredotoča se na specifične politične, ekonomske, zgodovinske in kulturne kontekste znotraj obravnavanih družb. Prispevki obravnavajo področja azijskih književnosti, umetnosti, filozofij, političnih ved, zgodovin in sociologij. Revija si prizadeva za odpravo birokratizacije na področju medkulturnega raziskovanja v humanistiki in družboslovju in objavlja koherentne študije preteklosti in sodobnosti, katerih avtorji pogosto sodijo med vodilne strokovnjake obravnavanih področij. Pomemben del uredniških prizadevanj se kaže tudi v odprtosti do novih raziskovalnih področij in inovativnih pristopov k raziskovanju Azije. ALA – Acta Linguistica Asiatica je posvečena raziskovanju azijskih jezikov in teoriji prevajanja ter jezikovne didaktike. Objavlja pregledne in izvirne znanstvene članke, knjižne recenzije in poročila pomembnih znanstvenih srečanj in drugih dogodkov. Obe reviji objavljata članke v angleščini, v posebni rubriki tudi v slovenščini, izjemoma pa tudi v azijskih jezikih in pisavah. Obe reviji sta zavedeni v naslednjih bazah: :- COBISS.si; - dLib.si; - Directory of Open Access Journals (DOAJ); - Google Scholar ; - Erih Plus. Trenutno sta v postopku evalvacije za registracijo v bazi SCOPUS.
C.04 Uredništvo mednarodne revije