Jana Rošker je bila glavna urednica posebne številke revije Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, ki je bila posvečena sodobni Kitajski. Gre za uveljavljeno družboslovno in humanistično znanstveno revijo, ki jo je v času študentskih nemirov v začetku sedemdesetih let ustanovila skupina radikalnih študentov in mlajših intelektualcev z namenom, da odprejo teoretski forum, kjer bo lahko nastopala tista znanost, ki se hoče oblikovati v toku refleksije najaktualnejših družbenih gibanj. Ta tematski zvezek Časopisa za kritiko znanosti v letu 2014, je z multidisciplinarnega vidika obravnaval procese, ki opredeljujejo današnjo Kitajsko. Posebna številka nosi naslov Kitajska: Veliki skok v globalizacijo. Kompleksni procesi, ki opredeljujejo sodobno Kitajsko, so večinoma pogojeni s posebnostmi kitajske modernizacije in hkrati vpeti v specifiko kitajske tradicije, povezane z rigoroznostjo in rigidnostjo uradne državne doktrine in tako imenovane konfucijanske etike. Pomemben vidik teh procesov je povezan tudi z močnimi vplivi »Zahoda« oziroma evro-ameriških ekonomij, politik, tehnologij in ideologij, katerim se tudi nova globalna velesila ne more postaviti po robu. V tem kontekstu je treba obravnavati tudi kitajske »neokolonialne« težnje v Afriki in nekaterih drugih, gospodarsko »nerazvitih« območjih. Informacije, analize in reinterpretacije sodobne kitajske družbene stvarnosti, ki nam jih ponuja 258. številka ČKZ, so večinoma nastale pod peresi sinologov in sinologinj, ki so večinoma člani in članice programske skupine, in ki se proučevanja kitajskih razmer lotevajo na podlagi svoje strokovne izobrazbe in svojega večletnega bivanja na Kitajskem. To vsekakor pripomore tako k njihovi vsebinski kot tudi k njihovi metodološki verodostojnosti. Poleg svojega uredniškega dela je Jana Rošker napisala tudi teoretski uvodnik obravnavane številke ter zanjo prispevala tudi izvirni znanstveni članek z naslovom Konfucijeva nova oblačila: sodobne kitajske ideologije in preporod konfucijanstva.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
Andrej Bekeš je bil glavni organizator 14. konference Evropske zveze za japonske študije, ki jo podrobneje opisujemo pod točko 15.2 – Izjemen družbeno – ekonomski dosežek. Poleg svojega uvodnega nagovora je v okviru konference imel tudi referat z naslovom Opis informacij oklepajskih struktur v slovarjih japonskega jezika, narejen na osnovi korpusov. Referat obravnava oklepajske strukture, ki sodijo k najvidnejšim posebnostim japonskega jezika. Eden od vidikov oklepajskih struktur, t.j. prislovi domnevanja v kombinaciji z modalnimi oblikami končnih delov stavka je raziskal Kudô (2000) in ugotovil, da gre pri tem za pojav »kvazi-slovničnega« dogovora. Oklepajske strukture lahko razumemo tudi kot bolj ali manj sistematične kolokacije znotraj dolgih povedi, ki so pogosto nosilke diskurzivno-pragmatičnih funkcij, ki predstavljajo dodatek semantičnim. Kljub temu pa se jih v študijskih programih za učenje japonščine kot drugega jezika še vedno ne poučuje sistematično, kot je bilo izpostavljeno v Srdanović et al (2009). Poleg tega v večini slovarjev– vključno s slovarji, namenjenimi učenju jezika – še vedno ni sistematičnih opisov tega pojava. Pričujoča študija nudi splošno shemo za opis oklepajskih struktur na osnovi kolokacij, ki jih je možno najti na področjih modalnosti (epistemičnih: tabun – darou), (deontičnih: zehi – kudasai), čas in glagolski vid (mou – [shi]ta), itd. Poznavanje in razumevanje oklepajskih struktur lahko učenci in študentje japonščine sicer pridobijo iz izkušenj, vendar avtor izpostavlja predpostavko, po katerih lahko eksplicitno poučevanje takšnih struktur veliko doprinese k zgodnejšemu osredotočanju učencev in študentov na projekcije dohodnih diskurzov tako v govoru, kot tudi v pisanju. Svoje opise smo osnovali na pristopih, ki sodijo med opise kolokacij v leksikografiji.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 55699554Alma Maksimiliana Karlin (1889-1950) je šla okoli sveta med 1919 in 1927 ter prinesla s seboj mnoge stvari, etnološko zanimive potrebščine za vsakdanje, spominčke, razglednice, fotografije idr. Glavni del njene zapuščine je danes razstavljen v Pokrajinskem muzeju Celje, vendar potrebuje še natančno analizo. Ta prispevek analizira japonski del njenega potovanja: poleg seznama predmetov, razglednic in fotografij ponuja interpretacijo zapuščine v zgodovinskem ozadju obdobja Taisho (1912-1026). Karlin je potovala iz Japonske naprej v Korejo in Taiwan, ki sta bila takrat pod Japonsko. Dogodki kot npr. Veliki potres Kanto in takratni družbeni pogoji ter liberalizem in “Taisho demokracija” se vidijo oz. čutijo v razglednicah, fotografijah in v nekaterih predmetih. Ozadje njenega potovanja se lahko preveri tudi v podlistkih, ki jih je sama pisala za časopis “Cillier Zeitung” v rojstnem kraju Celje, danes ohranjen v NUKu.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 55932258Avtorica je izvedla vabljeno predavanje na mednarodno uveljavljeni Univerzi Hong Kong, v katerem je predstavila kitajske zbirke v Sloveniji ter pripravo projekta Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti in Slovenskega etnografskega muzeja z naslovom »Identifikacija, kategorizacija in digitalizacija vzhodnoazijskih umetnostno-zgodovinskih zbirk in ostalega gradiva v Sloveniji«. Predavanje je v mednarodni akademski skupnosti ter med širšo publiko poželo izredno veliko zanimanje za kitajske zbirke v Sloveniji. Po začetni kratki predstavitvi projekta je avtorica nadaljevala s predstavitvijo kitajskih zbirk v Sloveniji, ki so jih konec 19. in v začetku 20. stoletja v Slovenijo prinašali slovenski pomorščaki, misijonarji, popotniki in ostali. V predavanju je avtorica še posebej izpostavila naslednji dve zbirki: 1) zbirko Petra Baptista Turka, misijonarja, ki je v začetku 20. stoletja zbral številne budistične kipe ter ostale religiozne predmete; 2) zbirko Ivana Skuška ml., ki obsega približno 500 večinoma kitajskih predmetov in tako predstavlja največjo zbirko kitajski umetniških predmetov v Sloveniji. Zbirka vključuje dragocene kose pohištva, bogate vezenine in ostala oblačila, kitajske in tibetanske budistične kipe, porcelanaste vaze, slike, kovance, glasbene instrumente, album starih fotografij Pekinga in okolice, akademsko študijo o arhitekturi in ostali dekorativnih vzorcih v Prepovedanem mestu v Pekingu, ki jo je izdala Cesarska Univerza v Tokiu leta 1906, ter številne ostale dragocene predmete.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 55123810Prispevek je osnovan na vabljenem plenarnem predavanju, ki ga je imela avtorica na mednarodni znanstveni konferenci o zdravstveni negi v javnem zdravju v Izoli, 31. januarja 2014. Prispevek najprej predstavi, kaj je čuječnost, kakšni so njeni cilji, etična izhodišča, glavne metode in prakse, in oriše izsledke dosedanjih znanstveni raziskav prakse čuječnosti, predvsem v sodobnih terapevtskih kontekstih, s posebnim poudarkom na zdravstveni nego. Nato raziskuje aplikativne metode čuječnosti, ki so najbolj primerne za specifično okolje zdravstvene nege, tako za osebje kot tudi za paciente, ter nakazuje smernice za bodoč razvoj uvajanja čuječnosti kot alternativnega in komplementarnega pristopa v zdravstvo. Prispevek poudarja in znanstveno utemeljuje, da čuječnost ni le terapevtsko sredstvo, temveč tudi preventivna metoda za ohranjanje duševnega zdravja, čustvenega in duhovnega ravnovesja, torej veščina, ki se lahko aplicira v vsakdanjem življenju in je relevantna za večino področij javnega zdravja.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1536262596