V obdobju od leta 2009 do leta 2012 je dodana vrednost osmih največjih evropskih proizvajalcev električne energije v povprečju nihala okoli trendne vrednosti. Med podjetji so bile velike razlike v organizacijski strukturi in tehnologiji proizvodnje električne energije. Delo največ prispeva k dodani vrednosti za EDF in Vattenfall, medtem ko je prispevek kapitala k dodani vrednosti največji v Fortum-u in nad povprečjem v GEN, Enel in CEZ. Od leta 2009 do leta 2012 se je prispevek dela v povprečju povečal in prispevek kapitala zmanjšal. Edina izjema je Enel. Skupna faktorska produktivnost je največja v RWE, ki jo izboljšuje tudi na račun znižanja dodane vrednosti, zaposlenosti in sredstev. Po drugi strani sta EDF in Enel povečala skupno faktorsko produktivnost, kar je povezano z rastjo dodane vrednosti. Elastičnost povpraševanja po delu glede na končno porabo električne energije je 0,5, glede na cene te energije za industrijski odjem 0,3 in glede na stroške dela po zaposlenem -0,2. Elastičnost povpraševanja po kapitalu na končno porabo električne energije je 0,8, na cene električne energije za industrijski odjem v celotnem območju evra pa 0,5.
COBISS.SI-ID: 524867097
V članku je predstavljena analiza sigma ( σ ) in beta ( ß ) konvergence izbranih kazalnikov, ki najbolje predstavljajo raven lokalne samouprave in sistema fiskalne decentralizacije lokalne samouprave v izbranih državah članicah EU. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, kako je proces integracije v EU vplival na področje lokalne samouprave v izbranih državah članicah EU, in če smo priča tudi konvergenci tega vidika med državami članicami EU. Rezultati potrjujejo, da je do procesa statistično značilne konvergence v celotnem analiziranem obdobju med leti 2004 in 2013 in tudi v analiziranih pod-obdobjih med leti 2004 in 2009 kakor tudi v kasnejšem obdobju prišlo, čeprav je bilo v zadnjem analiziranem obdobju opaziti določene divergence oziroma upočasnjevanje procesov konvergence. Kljub navedenim opazkam določenih divergenc lahko sklepamo, da je proces integracije EU vplival tudi na področje lokalne samouprave in da države članice EU konvergirajo k skupnim kriterijem in načelom, kot je navedeno v tako imenovani »EU listini« o lokalni samoupravi.
COBISS.SI-ID: 12005148
V EU je kot najprimernejša zasnova sistema javnega naročanja sprejeta decentralizacija javnega naročanja. Slednjo države članice EU utemeljujejo z argumentacijo večje ekonomske učinkovitosti in posledično možnostjo spodbujanja razvoja majhnih in srednje velikih podjetij, ki na trgu javnega naročanja nastopajo kot ponudniki blaga in storitev ter izvajalci gradenj. Kljub izrazito decentraliziranim sistemom javnega naročanja je, še posebej po recesiji, na trgih javnega naročanja v EU prisotna močna težnja po centralizaciji javnega naročanja, t.j. po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter za izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega naročanja.
COBISS.SI-ID: 4967979
CRM (Capacity Remuneration Mechanism) se je razvil v obdobju po sprostitvi trgovanja z električno energijo in kmalu postal eden pomembnejših instrumentov regulacije trga s to dobrino, za katero je značilno zelo togo povpraševanje in dolgo obdobje prilagajanja zmogljivosti ponudbe povečanemu povpraševanju (cobweb). Zadnji val neravnovesij na trgu z električno energijo (izredno nizke cene za določene »zelene« proizvajalce iz naslova subvencioniranja in visoke lastne cene večine »tradicionalnih« proizvajalcev) je »prizadel« tudi slovenske proizvajalce. Slednje se bo na dolgi rok poznalo predvsem v nižji sposobnosti ohranjanja samooskrbe in usihanju kapacitet doma ter v večji odvisnosti od uvoza te dobrine, pri čemer cena za končnega potrošnika ne bo ugodna. Glede na to bi bilo smiselno instrument CRM uvesti tudi v Sloveniji, predvsem zaradi očitno velike nestabilnosti in celo diskrepance cen električne energije v trgovanju na debelo in na drobno (v obdobju po letu 2011 je pri nas korelacija dinamike teh cen -0.7). Z enakih razlogov CRM uvajajo tudi nekatere druge pomembne države članice EU, na primer Nemčija. Poleg naštetega je pomemben argument za vzpostavitev tovrstnih mehanizmov, ki bodo ohranili zadosten nivo kapacitet v Sloveniji, tudi strošek morebitnih izpadov dobave električne energije. Tako npr. analize pokažejo, da bi v primeru štiri urnega izpada dobave električne energije slovensko gospodarstvo izgubilo od 29 do 146 milijonov evrov, pri daljšem izpadu pa bi to vsoto merili s stotinami milijonov evrov. V slovenskem pravnem redu in v pravnem redu EU že obstoji podlaga za uvedbo CRM. Slovenija bo, če bo, glede na ureditev v Energetskem zakonu, uvedla CRM v obliki centraliziranega trga kapacitet.
COBISS.SI-ID: 14318929