Gre za politološko obarvano analizo slovenskega političnega sistema, s posebnim poudarkom dinamičnih elementih političnega sistema, kot so politična participacija, oblikovanja in delovanja civilne družbe, oblikovanje in delovanje političnih strank, oblikovanje koalicij na nacionalni in lokalni ravni oblasti, manjšinska problematika in podobno. Avtorji analizo slovenskega političnega sistema začenjajo s vprašanjem demokratičnega razvoja na Slovenskem in analizo demokratičnega prehoda od osamosvojitve do danes. Glede na različne aspekte političnega sistema Slovenijo avtorji v praksi uvrščajo med liberalno demokratske države, različna merjenja stopnje razvitosti demokracije pa jo uvrščajo na vrhove svojih lestvic; pri tem pa ni posebnega dvoma, da je Slovenija po vseh merilih konsolidirana demokracija. Od osamosvojitve je namreč Slovenija vzpostavila ustrezne demokratične institucije oblasti, implementirala skorajda vse večje družbeno-ekonomske preureditve in modernizacije ter in dosegla vse na začetku zastavljene cilje mednarodnega vključevanja. Glavni motiv za nastanek pričujoče znanstvene monografije je ugotovitev, da je zadnja leta v slovenski družbi vse več potrebe po raziskovanju dejanskega oblastnega delovanja in obnašanja demokratičnih institucij, po raziskovanju in analizi njihovih medsebojnih odnosov in odprtosti do državljanov in njihovih pobud ter po preverjanju možnosti oblikovanja in delovanja različnih organizacij civilne družbe.
COBISS.SI-ID: 287339776
Koordiniranje življenjsko pomembnih sporočil v primeru katastrof, kot je jedrska nesreča, je vitalnega pomena, kar vabi k ureditvi te problematike. IAEA (International Atomic Energy Agency) je ustvarila smernice, v katerih predvideva »enoglasno« komuniciranje s strani različnih akterjev, kar naj bi zagotavljalo jasne, konsistentne in koordinirane informacije v primeru jedrskih nesreč. V tem članku je proučena koordiniranost komuniciranja prek tradicionalnih medijev v šestih državah (Slovenija, Belgija, Rusija, Norveška, Italija in Španija) v dvomesečnem obdobju po jedrski nesreči v Fukušimi. Rezultati študije so pokazali, da bo težko doseči »enoglasno« usklajenost med nosilci javnih informacij v tovrstni krizi zaradi velike disperzije nosilcev relevantnih informacij, širokega spektra tem, o katerih mediji poročajo, deloma subjektivnega poročanja s strani medijev in dejstva, da mediji radi poročajo o informacijskih neusklajenostih ali celo soustvarjajo konflikte. Avtorji so ustvarili relevantna priporočila, kako vendarle izboljšati komunikacijsko usklajenost med različnimi vpletenimi akterji.
COBISS.SI-ID: 34055005
V politologiji in sociologiji je problematika zaupanja v institucije eno od pomembnih vprašanj. Pričujoči članek je prispevek k razpravi v okviru te problematike, saj avtorja raziskujeta zaupanje javnosti v vojsko (na globalni, regionalni in nacionalni ravni) ter vzroke zaupanja in nezaupanja v vojsko. Analiza podatkov iz merjenj javnega mnenja pokaže, da ima vojska v svetu v splošnem visoko zaupanje javnosti. Tudi v Sloveniji je zaupanje javnosti v vojsko visoko, čeprav nižje od mednarodnega povprečja, ki je okrog 50 %. V nadaljevanju se članek osredotoči na vzroke zaupanja kot tudi nezaupanja v vojsko. Rezultati izvirne empirične raziskave pokažejo, da so najbolj značilni razlogi za visoko raven zaupanja ljudi v vojsko v Sloveniji njeno pogosto in uspešno vključevanje v pomoč ob nesrečah, njena profesionalnost in dobro delovanje ter njena obrambna vloga nasploh. Ključni razlogi za nezaupanje pa so nizka raven transparentnosti v nabavnih postopkih, politizacija vojske in različni organizacijski problemi.
COBISS.SI-ID: 33882973
Komuniciranje tveganj je pomembno ob vsaki aktivnosti, ki lahko vodi k izpostavljenosti prebivalstva različnim virom radiacije. To komuniciranje je komplicirano zaradi faktorjev, kot so percepcija prebivalstva, nizka stopnja zaupanja, negotovosti pri ocenjevanju tveganja in novičarska narava medijev. Številne smernice za komuniciranje tveganj so bile izdelane s strani nacionalnih in mednarodnih akterjev. Ta članek proučuje, če se tem smernicam sledi v praksi in ocenjuje način predstavljanja radiacijskih tveganj s strani tiskanih medijev v Evropi in Rusiji po nesreči v Fukušimi. Članek se fokusira na uporabo merskih enot in primerjavo tveganj, kakovost izjav o radiacijskih tveganjih in na uporabo vizualnih gradiv na vzorcu 1340 časopisnih člankov iz Belgije, Italije, Norveške, Rusije, Slovenije in Španije. Rezultati so pokazali na različne napačne interpretacije radioloških tveganj ter nekonsistentnost informiranja glede na smernice. V zaključku avtorji predlagajo izpopolnitev kriznih komunikacijskih praks v zvezi z radiološkimi tveganji.
COBISS.SI-ID: 34072669
Članek analizira avtonomijo slovenski občin napram osrednji politični oblasti. Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji z zgolj enotirnim sistemom lokalne oblasti. Medtem ko se je stopnja demokracije v zadnjih dveh desetletjih uspela utrditi na relativni visoki ravni, pa so se odnosi med osrednjim in lokalnim nivojem oblasti počasi slabšali, še posebej na področju vprašanj pristojnosti občin, nadzora in lokalnega financiranja. Medtem ko je Slovenija ratificirala Evropsko listino lokalne samouprave leta 1996, listine ni nikoli povsem implementirala, saj ni nikoli dejansko uporabljala načela subsidiarnosti. Članek analizira vprašanje avtonomije slovenskih občin, pri čemer se osredotoča na tri omenjena vprašanja, pri tem pa uporablja tako primarne kot tudi sekundarne vire, pa tudi empirične podatke iz vrste opravljanih terenskih raziskav z vsemi najpomembnejšimi odločevalci v slovenskem sistemu lokalne samouprave.
COBISS.SI-ID: 34185309