Monografija analizira vlogo OZN, OVSE, EU in zveze NATO v procesih preprečevanja oboroženega konflikta, pokonfliktne obnove in izgradnje države na Kosovu med l. 1999 in 2008. Vloga omenjenih štirih institucij je analizirana z uporabo prepleta kvalitativnega in kvantitativnega družboslovnega raziskovanja (anketiranje, intervjuvanje, statistična analiza, analiza primarnih in sekundarnih virov), ki jih je avtor uporabil med terenskim delom na Kosovu. OZN, OVSE, EU in NATO so preprečevanje oboroženih konfliktov, pokonfliktno obnovo in izgradnjo države na Kosovu razumeli v širšem smislu, skladno s celostnim pristopom k proučevanju varnosti; v skladu s svojimi strategijami so tako največ poudarka dajali instrumentom srednje- in dolgoročnega preprečevanja konfliktov, tovrsten pristop pa dejansko spada v domeno (teorije in prakse) pokonfliktne obnove in izgradnje države: ekonomske reforme in spodbude, ustanavljanje demokratičnih institucij, ozaveščanje o človekovih pravicah, spoštovanje manjšinskih pravic, vsesplošno zagotavljanje varnosti itd., kar naj bi v skladu s teorijo na dolgi rok prispevali k deeskalaciji konflikta in gradnji mirnodobne družbe. K uporabi instrumentov kratkoročnega preprečevanja oboroženih konfliktov pa so se omenjene institucije zatekle le občasno in ad hoc, saj uporabe tovrstnih instrumentov nobena od institucij ne razume kot avtomatiziran proces, ki bi potekal po protokolu, ko pride do določenega razvoja dogodkov. Monografija tudi analizira vprašanje podpore – s tem pa legitimnosti – kosovskih Albancev in kosovskih Srbov pristopu omenjenih institucij v preprečevanju oboroženega konflikta. Izsledi raziskave so pokazali, da med obema etničnima skupnostma pri tem prihaja do statistično značilnih razlik; kosovski Albanci so delo OZN, OVSE, EU in Nata med l. 1999 in 2008 ocenjevali pozitivno oz. zelo pozitivno, medtem ko so kosovski Srbi delovanje teh institucij smatrali kot negativno ali zelo negativno.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 33798237Sistem javnih uslužbencev v širšem sistemu javne uprave nastopa kot del upravnega sistema ter hkrati obenem kot zaključen sistem, ki se po svojih značilnostih in pravnih procesualnih pravilih odziva na dražljaje svojega zunanjega in notranjega okolja ter tako nastopa v vlogi soodvisnega konstitutivnega elementa upravnega sistema. Avtor nadgrajuje teoretična sistemska izhodišča in upravno-pravni pogled na sistem javnih uslužbencev z politološkimi paradigmatskimi pristopi. Kako nasloviti problematiko korupcije v javni upravi, kako dosegati večjo učinkovitost in transparentnost delovanja javne uprave, kako pomembna je stopnja zaupanja v uprave institucije v »krhkih« postsocialističnih sistemih, kakšno vlogo ima upravna kultura in klima na delovanje javnih uslužbencev in nenazadnje tudi kakšen odnos se normativno pričakuje med javnim uslužbencem in funkcionarjem. V monografiji so na enem mestu zbrana vsa teoretična izhodišča za razumevanje sistema javnih uslužbencev, mnogi pristopi k razumevanju aktualnih družbeno-političnih vprašanj, ki so nastopila kot posledica naraščajoče vloge javnih uslužbencev v sistemu javne uprave in celotnem družbenem sistemu, odzivanja družbe na porajajočo se problematiko in prevajanje teh odzivov v zakonodajo. Delo je obširen in hkrati pregleden doprinos k razvoju kritične upravno-politološke misli v Sloveniji.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 281107456Knjiga predstavlja rezultate analize novega varnostnega okolja v luči odzivanja mednarodne skupnosti na kompleksno ogrožanje. V okviru nastajajoče multipolarne ureditve sveta je sodelovanje državnih in nedržavnih akterjev mednarodnih odnosov pri zagotavljanju skupne varnosti sveta vse pomembnejše. V tem okviru je poglabljanje in širitev svetovne varnostne skupnosti od spodaj navzgor, to je od regionalne do svetovne ravni, pravi odgovor na obstoječe varnostne izzive in problem. Analiza v knjigi kaže, da se v mednarodni skupnosti razvija vrsta varnostnih skupnosti, ki so na različnih stopnjah institucionalne uresničitve. Delo analizira obstoj devetih pluralnih varnostnih skupnosti: evroatlanske, nordijske, varnostne skupnosti ASEAN, južnopacifiške, južnoameriške, severnoameriške, podsaharske, varnostne skupnosti neodvisnih držav in arabske varnostne skupnosti. Avtorji preučujejo ali je posamezna varnostna skupnost lahko razumeljena kot pluralna varnostna skupnost in kaj so njene temeljne značilnosti. Predspostavka je torej utemeljena na ideji, da pluralne varnostne skupnosti dejansko obstajajo. Poleg tega so v analizo zajete pojavne oblike integriranih entitet, ki dejansko predstavljajo varnostne skupnosti v nastajanju. Raziskava je temeljila na Deutschevem konceptu varnostnih skupnosti, kateri je bil dopolnjen z novejšimi spoznanji Adlerja in Barnetta. Tako dopolnjen koncept varnostne skupnosti vsebuje štiri ključne kriterije: 1. skupna zgodovina ter izkušnje, 2. skupne institucije, 3. položaj konkretne varnostne skupnosti v mednarodnih organizacijah in 4. sodelovanje in usklajevanje na posameznih nivojih. V okviru teh kriterijev je potrjen obstoj različnih institucionaliziranih oblik varnostnih skupnosti v sodobnem svetu.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 278157312Avtorja v znanstveni monografiji na celovit način prikazujeta različne vidike evropske javne uprave, vključno z institucionalno ureditvijo izvršilne in upravne oblasti v Evropski uniji in razumevanjem evropskega upravnega prostora ter njegovega vpliva na nacionalno zakonodajo in upravno pravo. V znanstveni monografiji sta avtorja proučila tudi učinke in vplive Evropske unije na posamezne sestavne dele javne uprave, to je na lokalno samoupravo, javne službe, javne agencije in sistem javnih uslužbencev. Znanstvena monografija tako proučuje razvoj in probleme nastanka evropskega upravnega prostora, vzroke in temelje evropske konvergence in divergence upravnih sistemov v Evropi ter evropeizacijo, torej vpliv Evropske unije na reformiranje upravnih sistemov v Evropi.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 282693376The role of small states in international relations, aspiring to enter into international society as a credible actor, is often measured through their contribution to international security. Slovenia, as a small state, has presumed its ‘well-deserved place’ in the international community could be reached by becoming a trustworthy member of NATO. Among other things, this has meant aligning state policies with those of the political-military organization and so becoming a ‘like-minded’ member of the prestigious club. One of the steps Slovenia has done in this regard was the deployment of its civilian experts to the NATO-led missions to Kosovo and Afghanistan; they were integrated into the contingents of the Slovenian Armed Forces. With this, Slovenian civil-military cooperation in conflict and post-conflict areas has begun, following NATO’s request to contribute not only armed forces but also civilian experts. T his article analyzes the development of civil-military cooperation in Slovenia and explores how has it evolved from relatively poorly planned and unorganized attempts to a more structured and better coordinated ‘business’ of a small state in fragile societies.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33439837