Okoljske označbe, ki spodbujajo okoljske vrednote posameznikov, so se izkazale kot učinkovit mehanizem, ki sproža okolju prijazno vedenje v različnih kontekstih. Naša študija preizkuša potencial takšnih posegov v hedoničnem kontekstu, kjer spremembe v vedenju ne ustvarajo direktnih koristi za porabnike (turizem). Rezultati terenskega eksperimenta v hotelu s štirimi zvezdicami v Sloveniji kažejo, da okoljske oznažbe, ki apelirjo na okoljske vrednote, bistveno ne vplivajo na spremmebno vedenja turistov. Rezutati raziskave kažejo na potrebo nadaljnega preverjanja učinkovitosti okoljksih oznažb v turizmu, ter tudi na uporabo bolj oprijemljivih koristi za turista, ki bi lahko vplivali na spremembo vedenja.
COBISS.SI-ID: 23457766
Razprave o konkurenčnosti in produktivnosti v turizmu so zelo redke. V tem članku na podlagi produktivnosti v turizmu, pri čemer jo merimo kot skupni doprinos turizma v BDP glede na zaposlenega v turizmu, proučujemo destinacijsko konkurenčnost na globalni ravni. Destinacijsko konkurenčnost v turizmu merimo s 6 faktorji, ki so na eni strani splošno gospodarski, na drugi strani pa specifični za turizem. Faktorji so pridobljeni na osnovi 55 indikatorjev za 139 destinacij (držav) sveta. Analiza se nanaša na obdobje 2007-2011. Rezultati analize kažejo, da sta turistično specifična faktorja, infrastruktura v turizmu in pa destinacijski management, glavni gonili sili konkurenčnosti v turizmu v državah v razvoju. Za razvite države pa je destinacijska konkurenčnost odvisna tako od turistično specifičnega faktorja destinacijski management, kot tudi od širših gospodarskih razmer, kot so splošna infrastruktura, makro-okolje, in poslovno okolje. Študija ponuja nov pristop pri operacionalizaciji in ocenitvi teoretičnega modela konkurenčnosti v turizmu in obravnava posledice za turistično politiko.
COBISS.SI-ID: 22901478
Izhajajoč iz teorije dinamičnih sposobnosti v članku empirično raziskujemo povezavo med okoljsko proaktivnostjo, stopnjami življenjskega cikla podjetja, konkurenčno prednostjo in panogo, v kateri deluje podjetje. Rezultati regresijske analize kažejo, da je življenjski cikel podjetja statistično značilno povezan z okoljsko proaktivnostjo. Prav tako potrjujemo že dobro poznan pozitiven vpliv okoljske proaktivnosti na konkurenčno prednost. Presenetljivo odkrivamo, da okoljska proaktivnost s konkurenčno prednostjo ni pozitivno povezana le v inovativnih, pač pa tudi v konservativnih fazah življenjskega cikla podjetja. Študija razkriva kompleksno naravo okoljske proaktivnosti in nam omogoča boljše razumevanje odnosa med okoljsko proaktivnostjo in konkurenčno prednostjo podjetja.
COBISS.SI-ID: 22917350
Namen tega članka je primerjati mlade odrasle potrošnike na območju Zahodnega Balkana (Slovenija, Hrvaška in Makedonija) in na Kitajskem. Študija se osredotoča na potrošnikovo inovativnosti in potrošniški etnocentrizem kot dva ključna vidika za tržnike, ki skrbijo za mlade odrasle potrošnike (18-30 let). Kljub kulturnim razlikami izkazujejo mladi odrasli potrošniki na vseh štirih trgih visoko raven potrošniške inovativnosti in nizke ravni potrošniškega etnocentrizma. Rezultati kažejo na šibko vendar pozitivno korelacijo med potrošniško inovativnostjo in potrošniškim etnocentrizmom v Sloveniji in Makedoniji, v nasprotju z empiričnimi podatki med odraslimi. Študija ponuja teoretične zaključke, povezane z globalno teorijo potrošnikove akulturacije in teorijo socialne identitete, pa tudi posledice za tržnike, ki želijo izkoristiti vse večje sodelovanje med Kitajsko in državami jugovzhodne Evrope.
COBISS.SI-ID: 23047398
V članku predstavljamo in testiramo teorijo o tem kako politične povezave (pogosto povezane s politično korupcijo) vplivajo na korporativno upravljanje in učinkovitost poslovanja podjetij. Naš model predpostavlja, da imajo v primeru nerazvitih demokratičnih institucij, ki ne kaznujejo politične korupcije, politične povezave podjetij negativen učinek na uspešnost poslovanja. Našo hipotezo preverjamo na skoraj popolni populaciji slovenskih delniških družb z več kot 100 zaposlenimi. Na podlagi podatkov o strukturi nadzornih svetov in finančnih podatkov iz bilanc stanja in uspeha v obdobju med leti 2000 in 2010 lahko dokažemo, da imajo podjetja z večjim deležem politično povezanih nadzornikov nižjo produktivnost.
COBISS.SI-ID: 22586598