V prispevku prvi testiramo Hoff - Stiglitzev model (2004a,b), ki povezuje masovno privatizacijo in prisvajanje premoženja (asset striping). Prav tako preizkušamo napovedi modela Camposa in Giovannoni-ja (2006), za katerega pa nismo dobili potrditev. Poleg neposrednega testiranja teorije smo se dotaknili tudi pomembnega politično -ekonomskega vprašanja: zakaj je veliko število učinkovitih podjetij izginilo tekom masovne privatizacije v času rastočega gospodarstva v Črni Gori. Ekonometrično predstavljamo prvo študijo, ki upošteva tudi podjetja, ki so izginila tekom procesa masovne privatizacije. Tako nadgradimo predhodne študije, ki so se osredotočile predvsem na preživela podjetja in niso upoštevala pristranskosti preživetja (survival bias). Naša analiza kaže, da sta bila prisvajanje premoženja in izginjanje podjetij prisotna, ter da je prisvajanje premoženja verjetni razlog za izginotje učinkovitih podjetij. Ker so bila likvidirana bolj produktivna podjetja, je pomembno pri oceni učinkov privatizacije ali drugih sprememb lastništva modelirati pristranskost preživetja (survival bias) pri izbiri podjetij, ki ostanejo v vzorcu. Prav tako smo pokazali, da je potrebno razlikovati med resničnimi novoustanovljenimi (start-up) podjetji in likvidiranimi podjetji, ki se ponovno pojavijo kot start-up podjetja. V odsotnosti pravne države je bilo veliko podjetij, za katere se predpostavlja, da so izginila, prevzetih s strani managerjev in politično povezanih posameznikov.
COBISS.SI-ID: 22361574
Članek analizira, kako politične povezave (ki so pogosto povezane s politično korupcijo) vplivajo na upravljanje podjetij ter njihovo produktivnost. Avtorji predpostavijo, da nerazvite demokratične institucije ne kaznujejo politične korupcije in pripeljejo do političnih povezav v podjetjih. Na podlagi analize v 100 slovenskih podjetjih pokažejo, da višji delež politično povezanih nadzornikov zniža produktivnost.
COBISS.SI-ID: 22586598
Na podlagi teorije socialne identitete razvijamo in testiramo v dveh državah (Slovenija in Avstrija) konceptualne modele, ki ocenjuje relativni vpliv potrošnikovega etnocentrizma, nacionalne identitete in potrošnikovega svetovljanstva o sodbah izdelkov potrošnikov in pripravljenosti za nakup domačih in tujih izdelkov. Ugotovitve kažejo več do sedaj neodkritih vzorcev glede medsebojnega vplivanja potrošniškega etnocentrizma, nacionalne identitete in potrošnikovega svetovljanstva in ponujajo smernice glede njihove pomembnosti kot segmentacijskih spremenljivk .
COBISS.SI-ID: 22492134
Digitalno piratstvo kot stalni problem, pomembno vpliva na različne deležnike, tako potrošnike, podjetja kot države. Ta raziskava razvije tristopenjski mehanizem determinant obnašanja pri digitalnem piratstvu potrošnikov. Omenjene stopnje so osebno tveganje kot dejavnik posameznika, dovzetnost za medosebni vpliv kot medosebni dejavnik in moralna intenzivnost kot širši družbeni dejavnik. Nadalje je raziskana vloga racionalizacije in namere piratstva v prihodnosti kot posledico preteklih piratskih vedenj. Avtorji uporabljajo podatke pridobljene z vprašalniki iz štirih držav v Evropski uniji, z namenom testiranja sistema strukturnih povezav. Z izjemo učinka dovzetnosti za medosebni vpliv pri piratskem vedenju, je konceptualni model dosledno potrjen na vseh štirih državah. Natančneje, dojemanje osebnega tveganja in moralne intenzivnosti negativno vpliva na poročano piratsko vedenje v vseh štirih državah. Rezultati nadalje podpirajo negativen vpliv moralne intenzivnosti in pozitiven vpliv preteklega digitalnega piratskega vedenjau na potrošnikovo uporabo racionalizacije. Nazadnje, osebno tveganje, racionalizacija in preteklo obnašanje pri digitalnem piratstvu neposredno vpliva na namen potrošnikov, da se vključijo v digitalno piratstvo v prihodnosti. Raziskava obravnava tudi posledice ugotovitev in opredeljuje področja prihodnjih raziskav.
COBISS.SI-ID: 21953510
Okoljske označbe, ki spodbujajo okoljske vrednote posameznikov, so se izkazale kot učinkovit mehanizem, ki sproža okolju prijazno vedenje v različnih kontekstih. Naša študija preizkuša potencial takšnih posegov v hedoničnem kontekstu, kjer spremembe v vedenju ne ustvarajo direktnih koristi za porabnike (turizem). Rezultati terenskega eksperimenta v hotelu s štirimi zvezdicami v Sloveniji kažejo, da okoljske označbe, ki apelirjo na okoljske vrednote, bistveno ne vplivajo na spremembo vedenja turistov. Rezutati raziskave kažejo na potrebo nadaljnega preverjanja učinkovitosti okoljskih označb v turizmu, ter tudi na uporabo bolj oprijemljivih koristi za turista, ki bi lahko vplivali na spremembo vedenja.
COBISS.SI-ID: 23457766
V članku obravnavamo obstoječe parcialne tipologije na področju korporativnega okoljevarstva ter na podlagi analize njihovih značilnosti predlagamo nov celosten pristop h korporativnemu okoljevarstvu. Celostni model ne pojasni samo motivacije in izvora korporativnega okoljevarstva, temveč tudi način in hitrost njegove uvedbe. Široka paleta identificiranih dimenzij korporativnega okoljevarstva pomaga pri identifikaciji značilnosti petih temeljnih skupin podjetij, ki smo jih poimenovali: "kršitelji", "sledilci zakonov", "deklarativni okoljevarstveniki", "postopni inovatorji" in "radikalni inovatorji". V nadaljevanju empirično preverimo smiselnost predlagane celostne tipologije z anketiranjem, opravljenim na velikem vzorcu managerjev slovenskih proizvodnih podjetij.
COBISS.SI-ID: 20881894
Eden največjih izzivov na področju družbene odgovornosti podjetij je, kako pri poslovnem odločanju hkrati upoštevati okoljske, družbene in finančne interese. V tem članku preučujemo, kako se managerji v velikih, kompleksnih podjetjih spopadajo s tem izzivom in uspešno uresničujejo ‘trajnostne’ strategije. V študiji primerov v Nike, Procter & Gamble, The Home Depot in Nissan North America analiziramo, kako managerji na različnih hierarhičnih ravneh odločajo v t.i. ‘trade-off’ situacijah (situacijah, ko npr. odločitev v korist naravnega okolja škodi kratkoročnemu poslovnemu izidu podjetja). Ugotavljamo, da v teh podjetjih neformalni managerski sistemi (organizacijska kultura, vodenje) močno podpirajo trajnostno usmerjene odločitve, formalni managerski sistemi (zlasti nagrajevanje managerjev) pa so izrazito finančno (tradicionalno) orientirani. Toda managerji, ki poslujejo v okolju z navidezno nasprotujočimi si managerskimi sistemi, tega ne doživljajo kot konfliktne situacije in ne čutijo pritiskov. To je povezano z njihovo percepcijo pričakovanih (dolgoročnih) finančnih koristi iz naslova odzivov deležnikov na družbeno (okoljsko) uspešnost poslovanja: zaradi nje je percepcija izgube v t.i. ‘win-lose’ situacija minimalna oziroma se, če je pričakovana vrednost ‘trajnostnih’ iniciativ večja od njihovih stroškov, spremeni v ‘win-win’ situacijo.
COBISS.SI-ID: 21351910
Večina podjetij je v današnjem času zavezanih k družbeni odgovornosti, vendar je izvajanje te pobude lahko zelo zahtevno. Medtem ko je bilo veliko napisanega o etičnih in strateških dejavnikih, še vedno obstaja pomanjkanje informacij o praktičnih orodjih. In dokler je pri večini drugih pobud edini cilj izboljšati finančno uspešnost podjetja, trajnostni razvoj razširja fokus z vključitvijo socialne in okoljske komponente, ki jo je pa veliko težje meriti. Znanstvena monografija predstavlja vodnik za voditelje podjetij, stratege, akademike, svetovalce, in vse, ki se zanimajo za udejanjanje trajnostnih idej in izpolnitev njihovih ciljev.
COBISS.SI-ID: 21957350
Avtorja sta analizirala uporabo bibliometričnih metod v znanstvenih delih, objavljenih v revijah s področja managementa in organizacije. Namen članka je ustvariti referenco in priporočila za raziskovalce, ki nameravajo uporabiti bibliometrične metode v pregledih literature na področju managementa in organizacije. Te metode se vse bolj uveljavljajo, saj je bila več kot polovica analiziranih člankov objavljenih v zadnjih treh letih. Kot prikaz uporabe bibliometričnih metod sta avtorja z metodo sosklicev pregledala članke, objavljene v reviji Organizational Research Methods.
COBISS.SI-ID: 22633446
Primerjalna študija za 40 držav sveta je pokazala, kakšna je z ekonomskega vidika v posamezni državi optimalna rodnost, ki maksimira potrošnjo na prebivalca. Pri tem so bili uporabljeni izračunani obstoječi vzorci javnih transferjev, privatnih transferjev in potrebe po opremljanju delavcev z delovnimi sredstvi. V splošnem se je izkazalo, da je optimalna raven rodnosti nekoliko pod mejo 2,1 otroka, ki zagotavlja obnavljanje prebivalstva na dolgi rok. Vendar pa je v Sloveniji rodnost na tako nizki ravni, da je pod optimalno ravnijo.
COBISS.SI-ID: 22246886