Prispevek obravnava rabo mestnih parkov in trgov z dveh zornih kotov: Kaj uporabniki počnejo v teh prostorih? Kaj načrtovalci mislijo, da počnejo uporabniki? Gre za primerjalno analizo pričakovanj načrtovalcev o uporabi prostora in dejanski uporabi prostora. Rezultati temeljijo na konkretnih vedenjskih vzorcih uporab prostora pridobljenih s pomočjo vedenjskih zemljevidov v dveh evropskih mestih; in na delavnicah z načrtovalci. Pokaže, da se predstave oblikovalcev in načrtovalcev mestne krajine v nekaterih pogledih razlikujejo od dejanske rabe v prostorih, ter tako opozori na vrednost in pomen empiričnega znanja, pridobljenega na podlagi opazovanj in beleženj opažanj, ter predlaga alternativne rešitve za izobraževanje načrtovalcev o funkcionalnih odnosih med prostorom in uporabo, da bi dosegli učinkovitejše in uporabniku udobne ter prijaznejše prostorske rešitve javnih prostorov.
COBISS.SI-ID: 2760899
Dobro načrtovan in oblikovan javni prostor privabi k aktivni uporabi in druženju, kar je prepoznano pot potencialni doprinos k zdravju lokalnih prebivalcev in njihovem dobrem počutju v soseski. Številni dejavniki lahko vplivajo na rabo/nerabo posameznega prostora. V primerjavi z dosedanjimi raziskavami o pomenu odprtih prostorov za zdravje in dobro počutje, ki se v glavnem nanašajo na dostopnost takih prostorov, ta članek osvetli odnos med uporabnostjo in značilnostmi javnih prostorov na izbranem primeru, 'The Overseas Chinese Town community in Shenzhen’. Rezultati multivariantnega regresijskega modela pokažejo, večja območja z dostopnimi odprtimi zelenimi površinami, urejene poti, strukture za sedenje in posedanje, trgovinice in podobno ter elementi vodne krajine, značilno pritegnejo uporabnike. Dodatne vegetacijske ureditve, kipi ali podobne strukture kot dekorativni elementi krajine ne doprinesejo k uporabi javnega prostora soseske. Raziskava je potrdila, da je za povečanje uporabe takih prostorov pomembno, da se načrtovalci usmerjajo k takšnemu načrtovanju in oblikovanju, ki upošteva uporabniško-prostorske zakonitosti in spodbujajo aktivno rabo ter na ta način izboljšajo rešitve, v katerih prevladujejo koncepti izgleda in vizualne popestritve prostora.
COBISS.SI-ID: 2761411
Zasebni najemni sektor (ZNS) v Sloveniji vse od konca druge svetovne vojne deluje brez uradnega priznanja in podpore vladne politike. V članku so preučeni razlogi, zakaj pristojne državne ustanove ta sektor vztrajno zapostavljajo. Avtor začne razpravo s kratkim pregledom razvoja državne stanovanjske politike, ki je vse od obsežnih stanovanjskih reform na začetku 90. let 20. stoletja globoko ukoreninjena v filozofijo »pristopa omogočanja«. Na podlagi izsledkov ankete, opravljene med ključnimi državnimi ustanovami, odgovornimi za stanovanjsko oskrbo, je preučena vloga države pri razvoju zasebnega najemnega sektorja po letu 1991, ko je Slovenija uvedla sistem tržnega gospodarstva. Odgovori anketirancev sicer kažejo, da se preučevane državne ustanove na splošno zavedajo vseh pomanjkljivosti trenutnega zasebnega najemnega sektorja, a do zdaj še niso resno podprle njegovega razvoja. Avtor zato sklepa, da lahko to, da potrebni ukrepi, ki bi podprli razvoj in formalno delovanje zasebnega najemnega sektorja, še niso bili sprejeti, pripišemo nenaklonjenosti oblikovalcev politike do tega sektorja.
COBISS.SI-ID: 288302080
Poglavje obravnava prostorsko statistiko z neobičajnega vidika. Osredotoča se na empirično znanje o uporabniško-prostorskih odnosih in s tem opozarja na specifične prostorske podatke in statistiko o urbanih okoljih. Temelji na oceni kakovosti časa (TQA) in sledi konceptu čas-ljudje-prostor za analize in simulacije kakovosti bivanjskega okolja, podprtem z metodo vedenjskih zemljevidov. Pokaže, da kvaliteta časa, ki ga porabimo za določeno aktivnost v določenem prostoru izraža kakovost bivalnega okolja. Pokaže tudi, da je kvaliteta porabljenega časa odvisna od tega kar si posameznik v okviru svojih ekonomskih zmožnosti lahko privošči in kakovost bivanjskega okolja vrednoti s pomočjo slabega/dobrega časa. Uporabna vrednost pristopa je v tem, da z empiričnim znanjem, ki se gradi na podlagi zbiranja konkretnih vedenjskih vzorcev, dopolnjuje načrtovalske smernice na podlagi drobnega merila in na uporabnika osredotočeno prostorsko statistiko, s katero usmerjamo procese odločanja za človeku prijazna bivanjska okolja.
COBISS.SI-ID: 2781635
Prehod na tržno gospodarstvo leta 1991 je prinesel dramatične spremembe v sistem stanovanjskega financiranja v Sloveniji. Stanovanjske reforme, ki so bile uvedene so, med drugim, vsebovale odprava prejšnjega sistema financiranja stanovanjske oskrbe, kar je dejansko pomenilo ukinjanje vloge države kot glavna zagotavljalka stanovanj. Prispevek obravnava glavne razvojne dogodke na področju stanovanjskega financiranja v obdobju prejšnjih 25 let. Izpostavljamo dva glavna akterja, ki sta v tem obdobju odigrala dominantno vlogo in sicer, Stanovanjski sklad Republike Slovenije in bančni sektor. Predstavljamo različne pristope, ki sta jih navedeni finančni inštituciji uveljavili, glavne učinke njihovega delovanja na stanovanjski trg ter značilno strukturo posesti stanovanj, ki se je v tem času razvila. Prispevek se konča s krajšim pregledom učinkov globalne finančne krize na stanovanjsko financiranje in prognozo potencialnih razvojnih dogajanj v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 22986726