Polifenoli imajo številne farmakološke lastnosti, zaradi katerih so predmet intenzivnih raziskav. Najbolj uporabljene metode za tovrstne študije, ki jih bomo predstavili, lahko razdelimo v tri skupine: (i) presejalne metode (in-situ metode); (ii) metode, ki se uporabljajo za študij mehanizma interakcij polifenolov-proteinov; in (iii) metode, uporabljene za študij agregacij in obarjanja proteinov. V tem revijalnem članku obravnavamo računske metode in biosenzorje, metod na osnovi celic, spektroskopske metode, vključno z emisijo fluorescence, UV-vis adsorpcijo, cirkularni dikroizem , FTIR in masno spektrometrijo, jedrsko magnetno resonanco, rentgensko difrakcijo, in tehnike sipanja svetlobe (rendgensko sipanje in nevtronsko sipanje pod malimi koti) in kolorimetričnei tehnike (izotermno titracijsko kalorimetrijo in diferenčno dinamično), mikroskopske tehnike , tehnike, ki so bile uspešno uporabljene za študij interakcij med polifenoli in proteini. Na koncu bomo predstavili nove metode, ki temeljijo na detekciji ene molekule »single molecule detection« z velikimi možnostmi uporabe za študij interakcij med polifenoli in proteini.
COBISS.SI-ID: 4537208
Listi hmelja (Humulus lupulus L.) pomenijo velik odpadek, ki še ni izkoriščen, čeprav bi ga morda lahko uporabili za vir fenolnih spojin. V raziskavo smo vključili dva kultivarja hmelja, cv. ‘Aurora’ in cv. ‘Hallertauer Magnum’, s štirih različnih pridelovalnih regij (Žalec, Slovenia; Leutschach (Kranach), Avstrija; Hüll, Nemčija; Žatec, Češka) v treh zaporednih letih (2008-2010). Listi so vsebovali od 3- do 30-krat manj fenolnih spojin kot storžki, imeli so manjšo antioksidativno učinkovitost ne glede na leto in lokacijo rasti. Najboljši reducent je bil ekstrakt iz listov ‘Aurore’ s Češke nabranih v 2010. Ekstrakti iz hmeljevih storžkov so bili vsi izjemno antimikrobno učinkoviti do gram pozitivne Staphylococcus aureus, a le malo, tako stožki kot listi, pa do gram negativne Escherichia coli O157:H7. Analiza fenolnega profila med listi in storžki je pokazala na veliko razliko pri neidentificiranem vrhu s tr =35.1 min.
COBISS.SI-ID: 4453496
Dielektrično spektroskopijo pri nizkih frekvencah smo uporabili za analizo rastlinskih olj, predvsem bučnega olja. Ugotovili smo, da se olja močno razlikujejo v prevodnosti ter kot prvi uporabili meritve električne prevodnosti za analizo nerafiniranih olj. Bučna olja imajo za dva velikostna razreda večjo prevodnost kot ekstradeviška oljčna olja in rafinirana sončnična olja. Olja so se le malo razlikovala v dielektrični konstanti, na vrednosti pa je vplivala maščobno kislinska sestava in vsebnost mikrokomponent. Prevodnost bučnih olj je močno korelirala z vsebnostjo fosfolipidov in kovinskih ionov. Fosfolipidi, magnezij, kalij in natrij so bili prisotni v koncentracijskem območju mmol/kg, kar smo določili z ICP-MS. Pokazali smo, da se meritve električne prevodnosti lahko uporabijo kot cenovno učinkovita metoda za ugotavljanje potvarjanja bučnih olj, tudi s tistimi olji, ki imajo podobno maščobno kislinsko sestavo. Majhna prevodnost samih triacilglicerolov omogoča, da z meritvami električne prevodnosti zaznamo že majhne koncentracije kovinskih ionov in fosfolipidov
COBISS.SI-ID: 4512632
Borovnice bi lahko bile zelo dober vir fenolnih spojin, posebno antocianinov, celo leto, če bi iz njih pripravljeni džemi vsebovali več teh spojin, za katere menijo, da so zdravju koristne. V objavljenem članku smo dokazali, da se je manj antocianinov razgradilo pri termični obdelavi celih in zmletih borovnic z industrijskim načinom kot z domačim, kjer je bil prisoten kisik. V obeh džemih smo opazili do dvakratno povečanje vsebnosti nekaterih fenolnih kislin in flavanolov. Zato smo preverili tudi možnost spremljanja razgradnje antocianinov preko treh produktov razgradnje. Izkazalo se je, da bi bil samo eden od njih potencialno primeren marker in da je industrijski način priprave džema iz celih borovnic boljši od domačega zaradi večje vsebnosti antocianinov in drugih fenolnih spojin.
COBISS.SI-ID: 4437368
Pernizin je zunajcelična serinska proteaza izolirana iz arheje Aeropyrum pernix K1. Nizki izkoristki proteinaze in problemi pri izražanju so omejevali njeno potencialno uporabo v industriji. Izzive izražanja pernizina pri Escherichia coli smo prešli z uporabo kodonsko optimiziranega zaporedja in DNK sinteze de-novo. Tako pripravljene gene smo klonirali v pMCSGx serijo vektorjev in uporabili divji tip (pernisinewt) in kodonsko optimiziran gen (pernisineco). Pernizin smo izrazili z izkoristkom okoli 10 mg proteina na liter kulture E. coli z velikostjo 55 kDa. Po toplotni aktivaciji pride do proteolitične cepitve pernizina, katerega smo ga potrdili s pomočjo cimografije pri velikosti 36 kDa. Meritve encimske aktivnosti pri različnih vrednostih temperatur in pH so pokazale, da je pernizina optimalno aktiven pri okoli 100°C and pH 7.0. Podatki so nam pokazali, da je kodonska optimizacija ključna za izražanje pernizina v E. coli. Aktivacija pernizina poteka z avtoproteolitično cepitvijo njegove proregije na N-koncu. Potrdili smo tudi, da pernizin obdrži lastnosti njegove naravne oblike kot kalcijeva uravnavana termostabilna serinska proteaza.
COBISS.SI-ID: 4530040