Listi hmelja (Humulus lupulus L.) so še velik neizkoriščen stranski produkt v kmetijstvu, čeprav bi jih, tako kot storžke, morda lahko izkoristili kot vir fenolnih spojin. V raziskavo smo vključili dva kultivarja, cv. ‘Aurora’ in cv. ‘Hallertauer Magnum’, s štirih različnih lokacij in držav gojiteljic hmelja (Žalec, Slovenija; Leutschach (Kranach), Avstrija; Hüll, Nemčija; Žatec, Češka Republika). V etanolnih ekstraktih iz pobranih listov in storžkov obeh kultivarjev smo določili skupne fenolne spojine ter antioksidativno in antimikrobno aktivnost. Analizirali smo vzorce iz treh zaporednih let (2008-2010). Listi so vsebovali od 3- do 30-krat manj fenolnih spojin kot storžki in bili slabši antioksidanti (?5-fold less). Njihova IC50 z DPPH radikali je bila dosti višja kot so jo imeli storžki in sicer ne glede na leto in lokacijo rasti. Najboljši antioksidant izmed listov je bil ekstrakt Aurore iz Češke Republike v letu 2010. Izjemno antimikrobno učinkovitost smo ugotovili za vse etanolne ekstrakte iz storžkov do Staphylococcus aureus (minimalne inhibitorne koncentracije, MIC ( 0.003 mg/mL), podobno, a slabšo, antimikrobno aktivnost so imeli ekstrakti tako iz storžkov kot listov do gram negativne Escherichia coli O157:H7. HPLC analiza profila je pokazala na veliko razliko med listi in storžki posebno pri neidentificiranem vrhu s tr =35.1 min. V storžkih tega vrha nismo našli. Zaključimo lahko, da so listi obeh kultivarjev uporabni kot antioksidanti, ne pa kot antimikrobna sredstva vsaj ne do testiranih mikroorganizmov
COBISS.SI-ID: 4453496
Maščobam z mejno strukturo: oksidirani, nasičeni in hidrolizirani smo določili temperaturno odvisnost različnih električnih parametrov: dielektrične konstante, faktorja dielektričnih izgub in električne prevodnosti ter tako omejili interval, ki je značilen za te lastnosti za rastlinska olja. Zmesi modelnih lipidov, pripravljenih iz rastlinskih olja z izrazito različnimi maščobnimi števili, ki ponazarjajo kakovost olj (vsebnost prostih maščobnih kislin, jodovo število in vrednost Totox), smo pripravili z dodajanjem oleinske kisline, sintetičnega nasičenih trigliceridov ali oksidiranega olja žafranike (Carthamus tinctorius ) k sončničnemu olju oleinskega tipa. Dielektrično konstanto, faktor dielektričnih izgub in električno prevodnosti modelnih lipidov smo določi v frekvenčnem območju od 50 Hz do 2 MHz in pri temperaturah od 20,0 do 50,0 0C. Proučevali smo vpliv posameznih maščobnih števil na električne parametre oljnih zmesi. Posledica dodajanje oleinske kisline v sončnično olje je zniževanje dielektrične konstante in prevodnosti ter povišanje faktorja izgub. Zniževanje jodovega števila povzroči višanje dielektrične konstante in faktorja izgub ter zniževanje prevodnosti. Posledica višjih Totox vrednosti je višja dielektrična konstanta in prevodnosti pri frekvencah blizu 2 MHz in znižanje faktorja izgub. Dielektrična konstanta se linearno znižuje z naraščajočo temperaturo, medtem ko se prevodnost spreminja v skladu z Arrheniusovo enačbo.
COBISS.SI-ID: 4329080
Topilo v katerem poteka reakcija ima velik vpliv na izmerjen antioksidativni potencial (AOP) modelnih polifenolov in rdečih vin z DPPH. Pokazali smo, da vključitev vodnega pufra v reakcijski medij rezultira v večji reaktivnosti in večji stopnji oksidacije katehina in kaftarne kisline, ki sta med količinsko najpomembnejšimi polifenoli vin. Posledično smo določili za 1.5 do 1.6. krat večji AOP rdečih vin v primerjavi s čistim metanolom, ki je največkrat uporabljan medij za določevanje AOP. Fizikalno kemijske parametre DPPH testa je potrebno standardizirati, saj majhne razlike v eksperimentalnem postopku lahko rezultirajo v velikih razlikah v določenem AOP za enake vzorce.
COBISS.SI-ID: 4186488
Ta kratek pregledni članek se osredotoča na nove biofizikalne metod za študij polifenol-protein interakcij. Polifenoli imajo številne farmakološke lastnosti, zaradi katerih so predmet intenzivnih raziskav. Pregled metode, opisanih v tem delu, lahko razdelimo v tri skupine: (i) presejalne metode (in-situ metode); (ii) metode, ki se uporabljajo za razumevanje mehanizma delovanja polifenol-protein interakcij; in (iii) metode, ki se uporabljajo za študij agregacij in obarjanja proteinov. Vse te metode, ki se uporabljajo za preučevanje polifenol-protein interakcij temeljijo na spremembah fizikalno-kemijskih lastnosti polifenolov ali proteinov po vezavi – tvorbi kompleksov v raztopini. Objavljeni so bili že številni pregledni članki na področju polifenolov. V tem delu smo se osredotočili na računalniške metode in biosenzorje in metode na nivoju celic, spektrometrske metode, vključno z fluorescenčno emisijo, UV-vis adsorpcija, cirkularnim dihroizmom, FTIR in masno spektrometrijo, NMR, rentgensko difrakcijo, tehnikami sipanja svetlobe (vključno s sipanjem X-žarkov pod malimi koti in nevtronskim sipanjem), in kolorimetričnimi tehnikami (izotermno titracijsko kalorimetrijo in diferenčno dinamično kalorimetrijo), mikroskopijo,..tehnike, ki so bile uspešno uporabljene za študij polifenol-protein interakcij. V zadnjem delu članka bomo predstavili nove metode, ki temeljijo na detekciji posameznih molekul za študij polifenol-protein interakcije. Pogledali si bomo prednosti in slabosti vsake od navedenih tehnik, kakor tudi termodinamske, kinetične in strukturne parametre, ki jih je mogoče dobiti. Omenili bomo tudi druge pomembne biofizikalne tehnike, kot so elektrokemijske metode, hidrodinamični tehnike in kromatografske tehnike.
COBISS.SI-ID: 4537208
Vpliv prametrov deodorizacije (temperatura, pretok vodne pare, čas) na vsebnost fenolnih spojin in sposobnost metanolnih ekstraktov iz olja navadnega rička za lovljenja radikalov (RSE) smo raziskali in analizirali s pomočjo metodologije odzivnih ploskev (RSM). Izkazalo se je, da je vsebnost fenolnih spojin linerana funkcija vseh treh parametrov. Opazili smo pozitivno linearno soodvisnost med vsebnostjo fenolnih spojin in RSE. Deodorizacija pri 210 °C s pretokom vodne pare 2.67 mL/h za 90 min je omogočila najboljšo ohranitev fenolnih spojin, katerih celokupna vsebnost je znašala 29.9 mg/kg. Najmanjše znižanje RSE z vrednosti 12.4 µM ekvivalentov Troloxa (TE)/g olja za surovo olje na vrednost RSE 10.1 µM TE/g olja smo opazili pri olju, ki smo ga izpostavili 195 °C in 18 mL/h za 60 min.
COBISS.SI-ID: 4278136
Nanos lipidov v ustni votlini vpliva na zaznavo hrane, ki je pomemben atribut pri zaznavanju živil z nižjo ali nizko vsebnostjo maščob. Namen tega dela je predstavitev nove učinkovite metode za merjenje debeline maščobnega nanosa na ustni površini po zaužitju mastne hrane. Primerjali smo tri različne metode za merjenje debeline maščobnega nanosa na ustni površini prostovoljcev ob zaužitju tekočih živil. Prva metoda je določila maso zadržanih lipidov na ustni površini z izplakovanjem. Druga metoda je določila debelino maščobnega nanosa na jeziku z merjenjem fluorescence markerja v maščobi. Tretja metoda je določila lokalno debelino maščobnega nanosa z adsorpcijo maščobe na filter papir. Vse testirane metode so pokazale rezultate v istem območju. Debelina maščobnega nanosa je v povprečju od 5 do 32 um. Učinkovitost izplakovalne metode je bila približno 96%, medtem ko je bila učinkovitost filter pair metode le 50%. Postavili smo hitro, enostavno in kvantitativno metodo za določanje debeline maščobnega nanosa na ustni površini po zaužitju hrane z maščobo. Potencial postavljene metode je opredelitev nastajanja in zadrževanja maščobnega nanosa na ustni površini. Ta študija odpira nove možnosti nadaljnjih študij, ki bodo pripomogle k razumevanju gibanja sestavin hrane v ustih in njihov vpliv na zaznavo.
COBISS.SI-ID: 3414136
Izdelali smo interaktivno aplikacijo kot pripomoček pri izobraževanju osebja, ki sodeluje pri aplikaciji električnih pulzov na ciljna tkiva, t.j. elektroporaciji. Pri denimo elektrokemoterapiji, pa tudi ostalih aplikacijah elektroporacije, je namreč izredno pomembna dobra pokritost ciljnega tkiva z električnim poljem dovoljšne jakosti. Za dovajanje električnih pulzov pri elektroporaciji se poleg ploščatih uporabljajo tudi igelne elektrode. Polje, ki ga v tkivu vzpostavijo igelne elektrode je zelo nehomogeno. V publikaciji opisana aplikacija je bila sprogramirana tako, da učeči premika od enega pa do šest parov igelnih elektrod po območju, ki predstavlja heterogeno tkivo (rastlinsko ali živalsko), in pri tem skuša doseči čim boljšo pokritost tkiva s poljem dovoljšne jakosti, medtem ko skuša ohraniti čim večji del tkiva neizpostavljenega previsokim električnim poljskim jakostim, v kolikor se to da (reverzibilna elektroporacija). Spletna različica aplikacije je del praktične vaje, ki se izvaja v okviru mednarodne šole EBTT (angl. Electroporation-Based Technologies and Treatments) na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko. Aplikacija za izračun polja uporablja izredno hiter algoritem, ki bazira na analitični rešitvi za električno poljsko jakost, in je bil razvit posebej za to aplikacijo.
COBISS.SI-ID: 9515092
S pomočjo NMR spektroskopije, nativne gelske elektroforeze, termičnega diferencialnega spektra, CD spektroskopije in diferenčne dinamične kalorimetrije smo preučili smo nov intermediat modelnega zaporedja telomerne DNA v Oxytricha nova v vodni raztopini. Ta študija je pokazala, da lahko z gvanini bogato zaporedje DNA brez prisotnih kovinskih kationov tvori organizirano DNA strukturo, ki ima visoko predispozicijo, da se ob dodatku kationov (K+) zvije v G-kvadrupleks. Način opisa kinetično vodenih prehodov DNA struktur lahko uporabimo tudi za preučevanje prehranskih izdelkov. Veliko procesnih metod v živilski industriji namreč vključuje termično obdelavo (gretje, hlajenje, zamrzovanje), zato imajo hitrost hlajenja, temperatura kristalizacije, hitrost mešanja in uporaba aditivov velik vpliv na potek skladiščenja in končne fizikalno-kemijske ter kristalinične lastnosti izdelka.
COBISS.SI-ID: 1701423
Z našo raziskavo smo pokazali, da lahko razvitje modelne človeške telomerne DNA (Tel22) v prisotnosti K+ ionov opišemo kot ravnotežni proces treh stanj, ki se v termodinamskem smislu med seboj razlikujejo - stanje zvite strukture (F), stanje intermediata (I), stanje razvite strukture (U). Naši rezultati predstavljajo prvo eksperimentalno potrditev mehanizma zvitja/razvitja Tel22, saj lahko izmerjene spremembe termodinamskih parametrov zadovoljivo razložimo le s predpostavko, da ima intermediat I tripleksno strukturo. Pristope in metode, s katerimi smo preučevali interakcije med kalijevimi ioni in biološkimi makromolekulami, lahko uporabimo tudi za preučevanje interakcij med škrobom, proteini, lipidi in različnimi aditivi ob prisotnosti vode v prehranskih izdelkih. Ker so te komponente sestani deli zahtevne matrike, je razumevanje interakcij med njimi ključnega pomena za izboljšanje funkcionalnosti in kvalitete prehranskih izdelkov.
COBISS.SI-ID: 36015365
Raziskava opisuje kapsulacjio resveratrola v alginatne submikronske delce, ki so bili pripravljeni z metodo emulzifikacije in eksternega geliranja. Slike vrstične elektronske mikroskopije na zraku posušenih in liofiliziranih delcev so potrdile nastanek delcev sferičnih oblik v obsegu velikosti od 100 nm do 600 nm. Učinkovitost kapsulacije resveratrola in delež učinkovine sta znašala 24.5 % (± 1.6 %) oziroma 0.3 % (0.05 %). Interakcije med resveratrolom in alginatom so bile okarakterizirane z meritvami infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in diferenčno dinamično kalorimetrijo. Sproščanje resveratrola iz alginatnih submikronskih delcev je bilo opisano z linearnim modelom superimpozicije, ki je pokazal, da je glavni mehanizem sproščanja resveratrola Fickova difuzija. Alginatni submikronski delci so bili izdelani iz materialov, ki imajo status varne snovi, ter so tako potencialno uporabni kot dostavni sistemi v živilskih izdelkih.
COBISS.SI-ID: 4530296