V sklopu doktorske naloge smo se ukvarjali z razvojem kapsulacijskih sistemov za katehine in izvlečke granatnega jabolka. (±)-katehin in (–)-epigalokatehin galat (EGCG) smo kapsulirali v liposome, ki smo jih nadalje vgradili v mikrodelce iz alginata ali hitozana. Vsi kapsulacijski sistemi so omogočili visoko učinkovitost kapsulacije preučevanih spojin (84-99 %). Kapsulacija je omogočila učinkovito zaščito EGCG pred neugodnimi okoljskimi pogoji (pH 2,0; pH 6,0 in sadni nektar), medtem ko na stabilnost (±)-katehina ni imela vpliva. Interakcije med posameznimi molekulami vgradnih sistemov in EGCG smo preučevali z meritvami diferenčne dinamične kalorimetrije in infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo. Z namenom izdelave delcev submikrometrskihi velikosti, ki bi bili iz senzoričnega vidika primernejši za rabo v živilskih izdelkih, smo z metodo emulzifikacije pripravili alginatne delce, velike od 120 do 660 nm. Sok granatnega jabolka smo liofilizirali v prisotnosti polisaharidov alginat, pektin, hitozan in pululan. V primeru liofiliziranih vzorcev v prisotnosti alginata ali pektina smo pridobili vzorce v trdnem agregatnem stanju, ki so olajšali rokovanje s sokom in omogočili nadaljnjo karakterizacijo. Liofilizirani vzorci v prisotnosti alginata so imeli zaščitno vlogo pri ohranjanju antocianinov iz soka granatnega jabolka pri povišani temperaturi, medtem ko nobeden od testiranih vzorcev ni imel zaščitne vloge pri ohranjanju celokupnih fenolnih spojin soka granatnega jabolka in njegove antioksidativne aktivnosti.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4661368prof. dr. Nataša Poklar je prejemnica zlate plakete Univerze v Ljubljani za leto 2016. Zlato plaketo, ki jo na Univerzi v Ljubljani podeljujejo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda Univerze. V letu 2016 je bilo podeljenih 11 plaket profesorjem Univerze v Ljubljani.
E.01 Domače nagrade
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je s podizvajalcem Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije v letu 2016 naredil posodobitev tehnoloških navodil za operacijo Hmeljarstvo, in sicer v skladu s spremembami relevantnih uredb na področju kmetijstva in voda in v skladu s strokovnimi smernicami v konsenzu z naročnikom. Delo je obsegalo posodobitev navodil, razširitev slikovnega materiala, izdelavo evidenc o delovnih opravilih, evidenc o gnojenju in evidenc o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, vključitev poglavij o pomenu vodenja evidenc ter kršitve, zavrnitve in ukinitve plačil ter grafično oblikovanje dokumenta. Dr. Barbara Čeh je izvedla koordinacijo dela, pisanje navodil in pregled.
F.12 Izboljšanje obstoječe storitve
COBISS.SI-ID: 285786880V poljudnoznanstveni oddaji »Ugriznimo znanost« smo predstavili nekaj dejstev o invazivnih tujerodnih dresnikih, prisotnih v Sloveniji, in sicer japonski dresnik (Fallopia japonica), sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis) in njun križanec, češki dresnik (Fallopia x bohemica). Na kratko smo povzeli rezultate naših raziskav različnih tkiv vseh treh taksonov. Vsebnost antioksidantov je odvisna tako od ekstrakcijskega topila, vrste tkiva, taksona dresnika kot od časa/sezone vzorčenja. Ugotovili smo tudi, da je profil fenolnih spojin češkega dresnika bolj podoben japonskemu dresniku. Socvetja, listi in stebla imajo podoben, a kvantitativno različen fenolni profil. Največjo pestrost in količino fenolnih spojin smo dokazali v socvetjih in mladih listih. S pomočjo standardnih raztopin smo v tkivih identificirali prisotnost trans-resveratrola, klorogenske kisline, katehina, kvercetina in najverjetneje tudi kavne kisline. Korenika japonskega dresnika je, tudi glede na naše ugotovitve, najbogatejši vir resveratrola. Resveratrol je lahko prisoten tudi v nadzemnih delih dresnikov. Nadzemni in podzemni deli vseh treh taksonov dresnikov imajo pester nabor in količino antioksidantov, zato bi v prihodnosti lahko predstavljali nov in poceni vir rastlinskih sekundarnih metabolitov – naravnih antioksidantov.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 4696440V okviru predavanja so bili predstavljeni rezultati lastnega raziskovalnega dela, ki se nanašajo na raziskave povezane z metodologijo testov za določevanje antioksidativnega potenciala (AOP) vzorcev živil in modelnih antioksidantov. Predstavili smo rezultate iz katerih je razvidno, da ima izbor metode in kemijsko okolje v katerem se določa AOP velik vpliv na izmerjene vrednosti. Izpostavili smo tudi problem sinergizma in standardizacije ter uporabe testov za hitro oceno vsebnosti posameznih spojin, če so le te prevladujoč antioksidant v določenem matriksu.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 4700792